»Mehke« izdelke iz konoplje najdemo tudi v trgovinah po Sloveniji

Za zakonsko ureditev teh izdelkov pa je predvsem potrebno poznavanje predpisov glede varnosti hrane in drugih predpisov, da se zagotovi, da vsebujejo, kar navajajo, da vsebujejo. Foto: tomi Lombar/Delo

Za medicinsko konopljo je vse več zanimanja tudi v Sloveniji, vendar pomanjkljiva zakonodaja otežuje preučevanje njene uporabnosti v medicinske namene.

Dušan Nolimal, specialist socialne medicine, ki dela na Mednarodnem inštitutu za raziskovanje kanabinoidov (ICANNA) meni, da bi bilo tudi pri nas nujno »pripraviti posebno zakonodajo in odpraviti administrativne omejitve v biomedicinskih, zlasti kliničnih raziskav konoplje, ki je celo v strokovnih medicinskih krogih ponekod še vedno ožigosana kot droga, ki nima mesta v medicini«.

Dodaja, da evropske organizacije dajejo prednost medikalizaciji konoplje, pri tem pa »pozabljajo«, da so »konopljini vršički, že sami po sebi učinkovito, poceni in uporabno zdravilo, in dajejo prednost farmacevtski industriji. Uresničuje se črni scenarij, da bo posel z medicinsko konopljo prevzela Big Pharma. Bojimo se komercializacije konoplje, da se ne bi ponovila neodgovornost tobačne in alkoholne industrije za javno zdravje«. Medicinska konoplja je danes legalna v 15 evropskih državah, med njimi je tudi Hrvaška. Makedonija je nedavno pričela gojiti konopljo za lastne medicinske potrebe, pravi Nolimal. To so tudi države, ki tehtajo, ali naj svojim državljanom dopustijo, ali pa so že dopustile, sajenje določenega števila rastlin za osebno uporabo. »Seveda je potreben nek strokovni nadzor kakovosti, varnosti in učinkovitosti.«

image
Mag. Dušan Nolimal, drt. med., spec. socialne medicine, svetovalec na Centru za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Že nekaj let so tudi pri nas v prosti prodaji v trgovinah na voljo različni izdelki na osnovi konoplje npr. zelišča, industrijska konoplja, olja, kreme ipd. Te vsebujejo zelo nizke vrednosti THC in zato niso pod nadzorom v okviru nacionalne zakonodaje o drogah. Včasih jih imenujejo tudi »mehki« izdelki iz konoplje, razlaga Nolimal. »Številni med njimi, ki jih oglašujejo kot bogate s CBD, naj bi bili dobri za 'zdravje in dobro počutje'. CBD lahko pomaga obvladovati simptome epilepsije, vendar se prav tako navaja, da je koristen pri zdravljenju široke paleta drugih bolezni ali simptomov, za katere trenutno ni dovolj dokazov za ustrezno oceno. V primeru kakršnih koli navedb, da preprečujejo ali zdravijo bolezen oziroma blažijo simptome, bi morali biti ti izdelki vključeni v okvir zakonodaje o zdravilih.

Za zakonsko ureditev teh izdelkov pa je predvsem potrebno poznavanje predpisov glede varnosti hrane in drugih predpisov, da se zagotovi, da vsebujejo, kar navajajo, da vsebujejo. Ustrezna regulacija in industrija konoplje, ki je veliko manj škodljiva od alkohola in tobaka, ima svoje mesto tudi pri ohranjanju in izboljševanju zdravja ter pri zmanjševanju škode nevarnejših drog, ne more pa biti nadomestek za promocijo zdravja,« razmišlja Nolimal. Ob tem je še dodal, da nimamo dovolj podatkov iz kliničnih preizkušanj konoplje in kanabinoidov, na katerih bi utemeljili odobritev njihove uporabe pri zdravljenju anksioznih motenj, depresije, težav pri spanju, nekaterih nevroloških motenj, raka in vnetnih črevesnih bolezni. Ker je na voljo tudi premalo premalo uradnih zdravil na osnovi konoplje, se večina bolnikov še vedno zateka k uporabi izdelkov iz konoplje na črnem trgu. »Na področju gojenja konoplje za medicinske namene nas prehitevajo Hrvati in ostala EU,« pravi Nolimal, ki vzroke za to vidiki v »domnevnem pomanjkanju empatije in nagajanje uradnikov na Ministrstvu za zdravje«.

Več iz rubrike