Machu Picchu: skrivnosti starodavnega inkovskega mesta na vrhu gore
V mejah inkovskega cesarstva, ki so se raztezale od južnega roba Kolumbije na severu do zahodne obale Južne Amerike in večine Čila, je živelo približno 10 milijonov ljudi. V samem mestu Machu Picchu, ki sicer leži na nadmorski višini 2430 metrov, pa naj bi po nekaterih ocenah prebivalo največ 750 ljudi sočasno.
Gladki zidovi pravilnih oblik v t. i. izgubljenem inkovskem mestu so pravo arhitekturno čudo, saj se spoji med vsakim blok tako natančno prilegajo drug drugemu, da vanje ni moč vstaviti niti kovanca. Ker Inki niso poznali kolesa, niti o gradnji niso pustili nobenih zapisov, ostaja skrivnost, kako so te ogromne kamnite bloke premaknili in namestili na vrh gore.
Mesto v oblakih
Odkar ga je leta 1911 »ponovno odkril« ameriški zgodovinar in raziskovalec Hiram Bingham, so se generacije popotnikov navduševale nad njegovimi smaragdno zelenimi terasastimi vrtovi in neverjetno natančno položenimi kamnitimi oboki, navaja spletna stran How Stuff Works. Do Machu Picchuja je Binghama sicer prvič pripeljal Pablito Alvarez, 11-letni domačin, kar pomeni, da mesto ni bilo izgubljeno za domačine, le svet ni vedel zanj.
»Machu Picchu je spektakularno mesto,« pravi Christopher Heaney, docent latinskoameriške zgodovine na univerzi Penn State in dodaja: »Uteleša veliko tega, kar mislimo o zgodovini Inkov v smislu arhitekturnega sijaja ter znanosti o gradnji imperija in kmetijstva. Je tudi izjemno duhovno mesto.«
Zgodovinarji sicer menijo, da je Machu Picchu leta 1450 zgradil cesar Pachacuti, čigar vladavino je zaznamovala agresivna inkovska imperialna ekspanzija zunaj doline Cusco. Pachacuti ni nameraval, da bi Machu Picchu postal velika naselbina, temveč da bi služil kot kraljevo zatočišče in romarsko mesto za čaščenje Intija, inkovskega boga sonca, menijo zgodovinarji.
Verski in astronomski pomen znamenitosti
Najbolj znane znamenitosti Machu Picchuja naj bi imele za Inke verski in astronomski pomen. Struktura, znana kot Torreon, je redek primer zaobljene stavbe v inkovski arhitekturi, saj je njena oblika nadaljevanje ukrivljenega kamna, na katerem je bila zgrajena. Med zimskim solsticijem (v Peruju je to junija) se turisti zgrinjajo v Machu Picchu, da bi videli, kako sončni vzhod nad goro Salcantay s snopom svetlobe posveti skozi popolnoma poravnano okno na Torreonu.
Velik, gladko klesan kamen, znan kot Intihuatana ali »sončeva štoparica«, je v času zimskega solsticija, najkrajšega dne v letu, prav tako usmerjen neposredno v sonce. Johan Reinhard, ki preučuje »duhovno geografijo« inkovske civilizacije, je Marku Adamsu, avtorju knjige 'Turn Right at Machu Picchu', povedal, da je »Machu Picchu nekako tak, kot da bi bil inkovski kozmos zapisan na pokrajini«.
Ko je Pachacuti leta 1471 umrl, je njegova mumija verjetno našla mesto v jami pod Torreonom, vendar le začasno. Heaney pravi, da mumije inkovske kraljeve družine niso bile pokopane ali celo obravnavane kot mrtve, ampak so imele »aktivno družbeno življenje«. Pachacutijevi potomci in služabniki naj bi njegovo mumijo sprehajali od mesta do mesta, da bi lahko 'obiskala' stare prijatelje.
Kot smo že omenili, je bilo kamnoseštvo eno od najznamenitejših dosežkov inkovskih. Ne le na Machu Picchuju, temveč tudi na drugih obrednih mestih v Cuscu in Sveti dolini lahko obiskovalci občudujejo debele kamne, ki se brez malte popolnoma prilegajo drug drugemu. Včasih sosednji kamni sploh niso pravilnih oblik ali velikosti, a so med seboj povezani kot sestavljanka in skoraj popolnoma brez razmaka.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.
