Ljudje vedno imajo otroke – mar res?

Povečevanje in zmanjševanje števila prebivalstva v Nemčiji in drugod.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Dobre gospodarske razmere in boljše otroško varstvo nemškim družinam pripomorejo k odločitvi za več otrok. Z 1,47 otroka na par je nataliteta osrednje evropske države še vedno med najnižjimi v svetu in razprav o tem, kaj bi bilo treba storiti, še ni konec.

Leta 2014 se je v Nemčiji rodilo več otrok kot v desetletju pred tem, ženske v rodni dobi so rodile več otrok kot kdajkoli prej v preteklem četrt stoletja. Število rojstev se je povečevalo že pred leti, dokler ni leta 2014 doseglo 715.000 deklic in dečkov. Težko je napovedovati, ali bo takšen razvoj trajal, saj z begunci v državo prihajajo mladi ljudje iz družb z višjo rodnostjo, njihov naval pa postavlja v negotovost domačine.

Leta 2014 je v Nemčiji še umrlo več kot 150.000 ljudi več, kot se jih je rodilo, in dilem, zakaj takšen razvoj, še ni konec. Nemci so bili pred 36 leti povprečno stari 36 let, zdaj so že 46. Takšen razvoj ni nujno slab, saj ljudje živijo vse dlje in so tudi dlje aktivnejši, državo pa zaradi tega še vedno čakajo zahtevne odločitve, če noče, kot napovedujejo v Bertelsmannu, že leta 2030 imeti pol milijona ljudi manj. Zaradi pomanjkanja mladih predvidevajo težave pri plačevanju pokojnin, počasneje se bo razvijalo tudi gospodarstvo, saj starejši trošijo manj, in če še delajo, so manj prilagodljivi pri izbiri delovnih mest. Nemške matere pa so deležne dobre zaščite.

Zakon ščiti matere, a delno

Zakon z značilno kratico MuSchG vse redno zaposlene matere do štiri mesece po rojstvu otroka ščiti pred odpovedjo delovnega razmerja, razen v primeru bankrota delodajalca ali resne ogrozitve poslovanja. Šest tednov pred porodom, še prej pa v primeru zdravstvenih težav ali neprimernega dela nosečnicam ni treba delati, osem tednov po porodu velja prepoved dela, pri nedonošenčkih dvanajst tednov. Če tako želijo, lahko mlade mamice po končanju materinskega dopusta same ali v kombinaciji z očetom otroka nastopijo starševski dopust. Ta vključno z materinskim lahko traja do konca tretjega leta starosti otroka, šestintrideset mesecev na otroka ali štiriindvajset mesecev porazdelijo med otrokovim tretjim in osmim letom. Obstaja tudi možnost krajšega delovnega časa ob hkratnem uživanju starševskega dopusta, a se je v večini primerov o tem treba sporazumeti s podjetjem.

Francozinje rojevajo dovolj za temeljno obnovo naroda. Imajo tudi bolje organizirano otroško varstvo.

Starši, ki sami skrbijo za svoje otroke in delajo manj kot trideset ur na teden, a ne presegajo določenega dohodka, lahko štirinajst mesecev po rojstvu otroka prejemajo temeljni starševski dohodek, čeprav si morajo tudi to otrokovi starši časovno razdeliti. Še dlje država podpira partnersko skrb za otroka ali samohranilke. Nadomestilo dohodka znaša okoli 65 odstotkov dohodka pred rojstvom otroka, a največ 1800 evrov, Nemčija pa pozna tudi različne druge otroške dodatke. Država prav zdaj načrtuje razširitev zakonodaje iz leta 1952, že prihodnje leto naj bi zaščito vsaj pred izpiti uživale tudi nosečnice oziroma matere študentke in matere dijakinje, zaostrili bodo zaščito nosečnic na delovnem mestu oziroma jo prilagodili željam matere: prepoved dela ne bo več veljala proti njeni volji. Materinski dopust v primeru invalidnosti otroka bodo podaljšali na dvanajst tednov ter v prvih mesecih pred odpovedjo zaščitili tudi ženske, ki so po dvanajstem tednu nosečnosti utrpele spontani splav. Z definicijo matere kot »vsake osebe, ki je noseča ali je rodila ali doji, neodvisno od spola, navedenega v rojstnem listu«, se bodo poskušali prilagoditi sodobnim razpravam o transseksualnosti.

Shutterstock
Shutterstock

Boljše varstvo otrok, večja sproščenost

Nemke pa kljub temu ne rojevajo dovolj otrok za temeljno obnovo naroda in v državi se vse bolj strinjajo, da dopusti in dodatki niso dovolj. Tudi v Nemčiji se loči skoraj polovica vseh zakoncev, zato matere v številnih primerih nočejo biti predolgo odsotne z dela, očetje pa tako kot v drugih državah le neradi žrtvujejo svojo kariero in tudi oni ne brez razloga: nekatere raziskave kažejo, da si tudi ženske ne želijo »gospodinjcev«, sicer jih ne bi zapuščale v večjem številu kot zaposlene moške.

Tako ne glede na premoženjsko stanje kaže nedavna harvardska raziskava. Boljše otroško varstvo je za mnoge prvi pogoj, čeprav si strokovnjaki tudi tu niso edini. Nekateri verjamejo, da bi morali spodbujati željo vsake mlade ženske po otrocih, četudi to pomeni tradicionalno pomoč materam. Številni opazovalci menijo, da natančni Nemci pri otrocih preveč komplicirajo. Francozinje, ki že rojevajo dovolj za temeljno obnovo naroda, naj bi bile bolj sproščene, a je tudi res, da imajo bolje organizirano otroško varstvo, družinam z več otroki pa radodarno odpisujejo davke.

Zakon MuSchG vse redno zaposlene matere do štiri mesece po rojstvu otroka ščiti pred odpovedjo delovnega razmerja.

Tudi Nemčija se lahko že veseli tako imenovanega »učinka Brangelina« na rojevanje v velikih mestih. Številni nadobudni starši so si dolga leta želeli hišico v predmestju ter za lažji družinski prevoz še avtomobil, med prizadevanji za materialne dobrine pa je številnim parom poteklo naravno obdobje za rojevanje otrok. Ta fenomen ni bil omejen le na Nemčijo, saj so na Japonskem celo razmišljali, da bi mladim parom otežili naseljevanje v mestih, zdaj pa raziskava Allianz kaže, da se v številnih velikih mestih že rojeva več otrok kot drugje. Med njimi so København, Stockholm, London in New York, a tudi nemška velemesta Frankfurt, München, Köln in Berlin. To razveseljivo dejstvo pripisujejo tudi zgledu slavnih zakonskih parov. Na povečano nataliteto v mestih vplivajo tudi boljše službe bodočih mamic, ki si lažje privoščijo združevanje družine in kariere.

Večja mestna podjetja lažje omogočajo krajši delovni dan kot majhna na deželi, večje so tudi možnosti za otroško varstvo in akademsko izobražene ženske, ki jih je v mestih več, se pogosteje odločajo za otroke. Strokovnjaki pa bodo morali vseeno še naprej razmišljati o vzrokih za zmanjševanje števila rojstev, saj je kontracepcijska tabletka v Nemčiji – in drugod po svetu – že zdavnaj opravila z rekom prvega povojnega kanclerja Konrada Adenauerja, da ljudje vedno dobivajo otroke. 

Več iz rubrike