Klimatske naprave hladijo ljudi, a segrevajo svet

Eric Dean Wilson v svoji knjigi opozarja, kako škodljive kemikalije v klimatski napravi prispevajo k podnebni krizi.
Fotografija: Klimatske naprave so najbolj udoben način hlajenja. Foto: AndreyPopov/ Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Klimatske naprave so najbolj udoben način hlajenja. Foto: AndreyPopov/ Getty Images/iStockphoto

Uporaba klimatskih naprav predstavlja kar 10 odstotkov celotne svetovne porabe električne energije. Naraščajoče povpraševanje po napravah za hlajenje prostorov med drugim tudi močno obremenjuje elektroenergetske sisteme in povečuje škodljive emisije, opozarjajo strokovnjaki.
image_alt
Zgolj kopica velemest odgovornih za tretjino onesnaževanja

Eric Dean Wilson v novi knjigi »After Cooling: On Freon, Global Warming, and the Terrible Cost of Comfort« razlaga, kako je klimatska naprava postala eden najučinkovitejših sistemov za hlajenje ter kako škodljive kemikalije v klimatskih napravah škodujejo podnebju.
 

Freon povzroča ozonsko luknjo


Plin, ki se uporablja kot hladilno sredstvo v hladilnikih, zamrzovalnikih in klimatskih napravah je bil prvič predstavljen v tridesetih letih prejšnjega stoletja v obliki kemikalije, ki jo danes poznamo pod imenom freon. Težava te kemikalije je, da sčasoma »zbeži« v zrak in povzroči luknjo v ozonskem plašču.
Hlajenje z ventilatorjem. Foto: tommaso79/Getty Images/iStockphoto
Hlajenje z ventilatorjem. Foto: tommaso79/Getty Images/iStockphoto

Ko hladilno napravo napolnimo s hladilnim sredstvom, začne po 15 letih puščati, razlaga Wilson v svoji knjigi. Problem je tudi nepravilno odlaganje uporabljenih klimatskih naprav v smeti. Vse to pa vpliva na podnebje, je prepričan pisatelj. Leta 1987 je bil sicer dosežen svetovni dogovor o prepovedi proizvodnje tovrstne hladilne tekočine, vendar se vseeno vsako leto oktobra nad Antarktiko pojavi ozonska luknja. Kemična industrija trdi, da ne po njihovi zaslugi, vendar je Wilson prepričan drugače.
image_alt
Arabci sejejo oblake in se hladijo z umetno ustvarjenim dežjem

Rešitev je sajenje dreves


Freon oziroma kemikalije CFC so nadomestile kemikalije HFC, ki ne uničujejo ozonskega plašča, vseeno pa imajo do tisočkrat večji vpliv na globalno segrevanje kot ogljikov dioksid.

Kot je Wilson dejal v nedavnem intervjuju za The Guardian, bi lahko bila najboljša rešitev sajenje več dreves. Druga rešitev po njegovem mnenju bi bila trajnostna zasnova, ki vključuje pasivno hlajenje. V naravi obstaja veliko stvari, ki uravnavajo temperaturo in bi jih lahko uporabili, je optimističen Wilson.
image_alt
Umetno ustvarjen dež ima strupene neželene učinke

Pred klimatskimi napravami je bil svet hladnejši


Veliko je ljudi, ki vročine ne prenašajo dobro ali pa imajo zdravstvene težave, zaradi katerih se morajo vročini izogibati. Zanje je najhitrejša rešitev klimatska naprava, priznava Wilson in poudarja, da njegova knjiga ni poziv k neuporabi klimatskih naprav. Toda dejstvo je, da je pred široko uporabo naprav za hlajenje svet bil hladnejši, zaradi človekove potrebe po udobju pa postaja toplejši.

Več iz rubrike