Arabci sejejo oblake in se hladijo z umetno ustvarjenim dežjem
Prejšnji teden naj bi v Združenih arabskih emiratih (ZAE) vročinski val dosegel skoraj 50 stopinj Celzija.
Odpri galerijo
V ZAE vlada suho puščavsko podnebje, ki naj bi v povprečju letno prejelo le 10 centimetrov padavin. Tamkajšnja vlada zato financira različne znanstvene projekte iz celega sveta, ki bi lahko pomagali ustvariti dež.
Državni urad za meteorologijo v ZAE naj bi najprej izdal vremenska opozorila za določena območja, nato pa naj bi po nebu 'posejali' deževne oblake, navaja Entrepreneur. (vir) Tako imenovana metoda 'sejanja oblakov' (ang. cloud seeding) se uporablja za povečevanje padavin. Po poročanju lokalnih medijev naj bi v nekaterih predelih Abu Dhabija in Al Aina divjala močan veter in obilno deževje.
Po podatkih Wikipedije se za proces sejanja oblakov običajno uporablja srebrov jodid ali suhi led (ogljikov dioksid v trdnem agregatnem stanju). Kemikalije naj bi razpršili v oblake, največkrat s pomočjo prirejenih letal. Drobni, ledu podobni razpršeni delci naj bi nato spremenili mikrofizične procese v oblaku in povečali možnosti za nastajanje dežnih kapelj. Nekateri strokovnjaki sicer dvomijo o uspehu te metode in izpostavljajo škodovanje okolju z uporabo kemikalij.
Angleški znanstveniki razvijajo metodo, kjer naj bi uporabo kemikalij nadomestili z električnimi sunki. Manjše kapljice v oblaku, ki imajo pozitiven ali negativen električni naboj, naj bi se lažje povezale in oblikovale v velike dežne kaplje, je za CNN pojasnila Keri Nicoll, ena izmed glavnih raziskovalk pri projektu. (vir) »Majhne kapljice v oblaku poskušamo narediti dovolj velike, da preživijo padec na površje,« je dejala Nicoll in dodala, da zaradi suhega in vročega podnebja, veliko padavin izhlapi že v zraku, preden sploh dosežejo zemeljsko površje.
Z ekipo raziskovalcev so izdelali štiri brezpilotna letala, ki imajo razpon kril dva metra in lahko letijo približno 40 minut. Opremljena so s senzorji za merjenje temperature, vlage in električnega naboja ter z napravo, ki oddaja električne sunke v oblak, razlaga Nicoll. Projekt je v fazi testiranja, ZAE pa je Nicoll in ekipi sicer namenili 1,5 milijona ameriških dolarjev.
V tehnologijo sejanja oblakov naj bi veliko investirale tudi Združene države Amerike in Kitajska. Slednja naj bi po nekaterih podatkih razširila svoj program prilagajanja vremena na površino veliko 5,5 milijona kvadratnih kilometrov, od skupne površine 9,5 milijona kvadratnih kilometrov.
Slovenija naj bi metodo sejanja oblakov uporabljala kot obrambo proti toči. Namen naj bi bil zaščititi kmetijske površine in mesta, zaščito pa izvaja slovenski najstarejši aeroklub Letalski center Maribor in sicer že od leta 1983. Za proces naj bi uporabljali srebrov jodid. Podrobnosti še raziskujemo.
Ustvarili umeten dež
Državni urad za meteorologijo v ZAE naj bi najprej izdal vremenska opozorila za določena območja, nato pa naj bi po nebu 'posejali' deževne oblake, navaja Entrepreneur. (vir) Tako imenovana metoda 'sejanja oblakov' (ang. cloud seeding) se uporablja za povečevanje padavin. Po poročanju lokalnih medijev naj bi v nekaterih predelih Abu Dhabija in Al Aina divjala močan veter in obilno deževje.
Po podatkih Wikipedije se za proces sejanja oblakov običajno uporablja srebrov jodid ali suhi led (ogljikov dioksid v trdnem agregatnem stanju). Kemikalije naj bi razpršili v oblake, največkrat s pomočjo prirejenih letal. Drobni, ledu podobni razpršeni delci naj bi nato spremenili mikrofizične procese v oblaku in povečali možnosti za nastajanje dežnih kapelj. Nekateri strokovnjaki sicer dvomijo o uspehu te metode in izpostavljajo škodovanje okolju z uporabo kemikalij.
Testirajo metodo brez uporabe kemikalij
Angleški znanstveniki razvijajo metodo, kjer naj bi uporabo kemikalij nadomestili z električnimi sunki. Manjše kapljice v oblaku, ki imajo pozitiven ali negativen električni naboj, naj bi se lažje povezale in oblikovale v velike dežne kaplje, je za CNN pojasnila Keri Nicoll, ena izmed glavnih raziskovalk pri projektu. (vir) »Majhne kapljice v oblaku poskušamo narediti dovolj velike, da preživijo padec na površje,« je dejala Nicoll in dodala, da zaradi suhega in vročega podnebja, veliko padavin izhlapi že v zraku, preden sploh dosežejo zemeljsko površje.
Z ekipo raziskovalcev so izdelali štiri brezpilotna letala, ki imajo razpon kril dva metra in lahko letijo približno 40 minut. Opremljena so s senzorji za merjenje temperature, vlage in električnega naboja ter z napravo, ki oddaja električne sunke v oblak, razlaga Nicoll. Projekt je v fazi testiranja, ZAE pa je Nicoll in ekipi sicer namenili 1,5 milijona ameriških dolarjev.
Pitno vodo pridobivajo iz morja
V Emiratih naj bi sicer pitno vodo pridobivali s pomočjo razsoljevanja morske vode. Stranski produkt razsoljevanja je slanica, izločena sol iz vode, ki jo je v primeru Emiratov ogromno, saj je to njihov edini vir pitne vode. Vodo iz podtalnice naj bi v večini porabili v kmetijstvu. Odvajanje slanice nazaj v morje pa lahko škoduje morskemu ekosistemu, navaja CNN.
Sejanje oblakov po svetu in v Sloveniji
V tehnologijo sejanja oblakov naj bi veliko investirale tudi Združene države Amerike in Kitajska. Slednja naj bi po nekaterih podatkih razširila svoj program prilagajanja vremena na površino veliko 5,5 milijona kvadratnih kilometrov, od skupne površine 9,5 milijona kvadratnih kilometrov.
Slovenija naj bi metodo sejanja oblakov uporabljala kot obrambo proti toči. Namen naj bi bil zaščititi kmetijske površine in mesta, zaščito pa izvaja slovenski najstarejši aeroklub Letalski center Maribor in sicer že od leta 1983. Za proces naj bi uporabljali srebrov jodid. Podrobnosti še raziskujemo.
Več iz rubrike
Do konca oktobra več stečajev kot celo lansko leto
Prepozno predlaganje stečajnih postopkov je velik problem slovenske zakonodaje.
Golob napovedal skrajšani delovnik za prizadete v posameznih dejavnostih
Vrh gospodarstva je v sklepu vlado pozval, naj takoj zagotovi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarske varnosti.