Kaj bo danes za večerjo? Grahov zrezek ali fižolov burger?

Do leta 2035 bi lahko beljakovine, pridobljene iz rastlin, mikroorganizmov in živalskih celic, postale realna alternativa mesu.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Pica, testenine, pečenka, obara in številne druge priljubljene jedi vsebujejo sestavine živalskega izvora. Nova študija družb Boston Consulting Group (BCG) in Blue Horizon razkriva, da bomo lahko do leta 2035 za pripravo teh priljubljenih jedi uporabljali alternativne vire beljakovin.
 
Število potrošnikov, ki meso v svoji prehrani že danes delno ali v celoti nadomešča z alternativnimi beljakovinami, raste, čemur botrujejo skrb za okolje, zdravje ali pravice živali. Poročilo Food for Thought: The Protein Transformation, ki sta ga pripravila BCG in Blue Horizon, kaže, da bi lahko do leta 2035 beljakovine, pridobljene iz rastlin, mikroorganizmov in živalskih celic, postale realna alternativa mesu v 90 odstotkih naših najljubših jedi.
 
image_alt
Bill Gates: »Uživati bi morali samo sintetično meso!«

Poročilo napoveduje, da se bo trg beljakovinskih nadomestkov v primerjavi z lanskim letom, ko je obsegal 13 milijonov ton, do leta 2035 povečal na skoraj 100 milijonov ton, kar predstavlja 11 odstotkov celotnega beljakovinskega trga. Po bolj optimističnem scenariju – ob pospešitvi inovacijskih procesov, dvigu cen ogljičnih emisij in spodbujanju prehoda kmetov z živinoreje na proizvodnjo alternativnih virov beljakovin – bi se ta obseg v naslednjem desetletju in pol lahko celo podvojil.
 
»Alternativne beljakovine so hitro rastoči trg in potencialna priložnost številnih držav Jugovzhodne Evrope, kjer je kmetijstvo gospodarsko pomembna panoga, tako z vidika dodane vrednosti kot delovnih mest, a z veliko neizkoriščenimi potenciali,« je izpostavila Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica pri BCG.
 
Pomembno vlogo pri prehodu k alternativnim virom beljakovin igrajo prav kmetje, saj bodo morali prilagoditi svojo proizvodnjo z izbiro tistih vrst poljščin in sort, ki predstavljajo optimalni alternativni vir beljakovin za prehrano ljudi.
 
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock


Lisa Sweet, vodja poslovne strategije in sodelovanja pri Centru za globalne javne dobrine pri Svetovnem gospodarskem forumu, pravi: »Da bosta diverzifikacija beljakovin in prehod k njihovim alternativam uspešna, bo potreben razvoj celotnega sistema usmeriti v zagotavljanje dodatne podpore kmetom.« To bi lahko bilo v obliki cenovnih jamstev, dolgoročnih dogovorov o dobavi ali dodatnih spodbud za podporo prehodu.
 
Nadomeščanje sestavin živalskega izvora bo ključen izziv prihodnjih let. Uporaba alternativnih beljakovin lahko prispeva k uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev Združenih narodov glede zmanjšanja potrošnje, proizvodnje in lakote. Če bo 11-odstotna rast trga, kot jo napoveduje študija, dosežena do leta 2035, bi zgolj nadomestitev mesa in jajc v naslednjem desetletju in pol zmanjšala globalne izpuste CO2 za več kot eno gigatono, kolikor letno v ozračje izpusti Japonska.

image_alt
Renesansa prehranske kulture

Poleg zmanjšanja emisij bi uporaba alternativnih virov beljakovin vodila tudi k pomembnemu prihranku pitne vode: po zadržanih ocenah bi lahko v naslednjih 15 letih v kmetijstvu prihranili vsaj 39 milijard kubičnih metrov pitne vode – dovolj sveže vode, da bi z njo 40 let oskrbovali London, mesto z 9 milijoni prebivalcev.
 
Če so prednosti okoljskega varstva in trajnosti nesporne, je za prepričevanje potrošnikov ključno zagotoviti enakost med nadomestki in pravimi beljakovinami. Največji izziv za alternativne beljakovine je doseči ali preseči okus, teksturo in ceno mesa, ki je na voljo danes.
 
Po raziskavi BCG se bo to zgodilo v treh fazah, glede na vrsto beljakovine, ki jo želimo nadomestiti:
  • pri alternativah rastlinskega izvora, kot so nadomestki burgerjev, mlečnih izdelkov in jajc, izdelani iz soje, graha in drugih beljakovin rastlinskega izvora, bomo enakost dosegli do leta 2023 ali prej;
  • pri alternativnih beljakovinah, ki jih izdelamo iz mikroorganizmov, kot so glive, kvas in enocelične alge, bi lahko željeno enakost dosegli do leta 2025;
  • pri beljakovinah, ki jih pridobimo neposredno iz živalskih celic, pa bi lahko ta pričakovanja izpolnili do leta 2032.
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock


Med leti 2015 in 2020 so naložbe tveganega kapitala v panogo alternativnih beljakovin presegle 4 milijarde dolarjev, kar je odraz dejstva, da vlagatelji prehod na alternativne beljakovine prepoznavajo kot dobro priložnost. Čeprav bo potrebnega veliko kapitala za izboljšanje tehnologij in omogočanje njihove uporabe v industriji, se bo ta investicija v naslednjih desetletjih najverjetneje izplačala. Do 2035 bi lahko velikost trga dosegla 290 milijard dolarjev, kar je enako kot BDP Finske v letu 2020.
 

Več iz rubrike

Komentarji: