Bill Gates: »Uživati bi morali samo sintetično meso!«

Pred skoraj desetimi ali celo več leti smo pisali o precej nenavadni kulinarični izkušnji sredi Londona. Tam so gostom postregli goveje polpete v vrednosti neverjetnih 250.000 funtov. Seveda je šlo za zelo posebno meso, tj. meso iz laboratorija oziroma sintetično meso, ki so ga vzgojili v laboratoriju iz kravjih izvornih celic. Takrat se je le ugibalo, ali bi takšno meso lahko postalo tudi »meso prihodnosti«; ne le zaradi vprašanja vpliva tovrstne laboratorijske hrane na človekovo zdravje, ampak tudi zaradi strahotno visoke cene.


 

Zdaj očitno to ni več dilema

Eden najvplivnejših Zemljanov, Bill Gates, je bil nedavno v zvezi s tem zelo neposreden. Dejal je, da bi »bogate države morale (!) jesti samo sintetično govedino.« Takšno stališče je zavzel na predstavitvi svoje nove knjige z naslovom Kako se izogniti podnebni katastrofi, v kateri je zapisal bo obvladovanje pandemije covida-19 »zelo, zelo lahko« v primerjavi s premagovanjem podnebne krize.

Četrti najbogatejši človek na svetu pri opozarjanju sveta ne bo ostal le pri besedah, ampak namerava za inovacije in izboljšave na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov vložiti dve milijardi ameriških dolarjev. Poleg tega pa Gates vse bogate države v izogib podnebni katastrofi poziva, naj preidejo na »100 % sintetično govedino«, da bi se spopadle z emisijami toplogrednih plinov, ki vodijo k globalnim podnebnim spremembam.

Seveda je za dosego le-tega ključna politika. Ne le napredna tehnologija, s katero se sintična hrana razvija in postaja tudi cenovno dostopnejša množicam.

V pogovoru za revijo MIT Technology Review, za BBC in Financial Times je dejal, da bodo nekatere vlade omejene s svojim bogastvom: »Mislim, da najrevnejših 80 držav ne bo jedlo sintetičnega govejega mesa. Mislim, da bi morale vse bogate države preiti na 100-odstotno sintetično govedino.«
 

Vpliv govedoreje na podnebje

Govedoreja, predvsem krav, ki so gojene za govedino, močno prispevajo k emisijam močnega toplogrednega plina metana, ki je po raziskavah, objavljenih julija lani, dosegel rekordne ravni. Količina metana v ozračju se je močno povečala med letoma 2000 in 2017, kar je vodilo do segrevanja ozračja, po nekaterih podatkih, celo za štiri stopinje Celzija. Znanstveniki opozarjajo, da je to nevaren prag za človeštvo, ki vodi do povečanega tveganja naravnih nesreč zaradi ekoloških motenj, ki bi lahko povzročile množično lakoto in migracije. Nekateri analitiki celo svarijo, da so emisije zaradi govedoreje skoraj tako velike kot emisije metana iz industrije fosilnih goriv.

V tem hipu se zdi rešitev za omejitev podnebnih sprememb, ki jo predlaga Bill Gates še zelo daleč; namreč, saj v tem trenutku  podjetja, ki proizvajajo sintetično meso predstavljajo manj kot odstotek svetovne ponudbe mesa in še ta odstotek je drag kot »žafran«. In kaj na to pravi gospod Gates? Bil je realen in se najprej dotaknil okusa mesa: »Razlike v okusu bi se lahko hitro navadili. V tem ne vidim težave. Poleg tega bo okus sčasoma z razvojem tehnologije tudi boljši. A res drži, da razvoj proizvodnje sintetičnega govejega mesa] ne bo nikoli ekonomična.«

Dodal pa je, da imata podjetji, kot sta Impossible iz Redwood City in Beyond iz Los Angelesa, »načrt poti in stroškovni načrt razvijanja veganskega in sintetičnega mesa, ki bo prinesel konkurenčnost v ceni.«
 

Razmislek o prihodnosti prehranjevalne industrije je na mestu

Namreč, kot so že pred leti zapisali v časniku Independent je znotraj prehrambne industrije že samo mesojedstvo  ogromna svetovna industrija, ki vsako leto proizvede več kot 350 milijonov ton mesa. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da bo svet do leta 2050 jedel še enkrat toliko mesa, kot ga zaužijemo danes, kar je posledica vse večje povpraševanje po mesu rastočega srednjega razreda na Kitajskem in v drugih državah v razvoju. Povprečna poraba mesa je okoli 50 kilogramov na osebo na leto, a je ta številka na Zahodu precej višja. Tako povprečen Evropejec poje okoli 80 kilogramov mesa letno, povprečen Američan in Avstralec pa kar 110 kilogramov letno.

Tako velik apetit pojasnjuje, zakaj okoli 30 odstotkov nepoledenele površine na svetu porabijo za gojenje poljščin za živalsko krmo, le štiri odstotke pa za povrtnine, namenjene človeški porabi. Po oceni študije znanstvenikov z univerze v Oxfordu bi za pridelavo umetnega mesa porabili precej manj energije kot za večino drugih pridelav mesa. Poleg tega potrebuje sintetično meso 99 odstotkov manj zemlje kot živina in 82-96 odstotkov manj vode, proizvede pa 78-95 odstotkov manj toplogrednih plinov.

Človeška civilizacija je pred izzivom. Jesti ali ne jesti. Meso. Verjetno pa je pri tej dilemi še največji izziv, kako spraviti umetno meso v trgovine in prepričati javnost, da poseže po njem in zanj odšteje veliko več kot je bilo v navadi.