Hrvati z dobro letino, Slovenci z rekordno

Letošnja letina koruze, tako za zrnje kot za silažo, bo v Pomurju rekordna, verjetno najboljša v zadnjih 30 letih.
Fotografija: Koruza je daleč najbolj priljubljeno osnovno živilo na svetu. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Koruza je daleč najbolj priljubljeno osnovno živilo na svetu. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Najpomembnejšo izvozno rastlino v Hrvaškem kmetijskem sektorju, koruzo, so letos posejali na 258.000 hektarjih površin, povprečni hektarski pridelek pa je v tej sezoni 8,8 tone. Kot rezultat bo letošnja letina tega žita dosegla 2,27 milijona ton.
 
Padec govedoreje je zmanjšal tudi povpraševanje po koruzi, posledično pa se je površina, posejana s koruzo, v zadnjih desetih letih zmanjšala za 18 odstotkov. Vendar pa je boljši pridelek zmanjšal upad količine pobrane koruze.
 
Slovenci z rekordno letino koruze. FOTO: Samec Blaž
Slovenci z rekordno letino koruze. FOTO: Samec Blaž
Hrvaški kmetijski sektor ima velik potencial, a za izkoriščanje možnosti je treba zagotoviti prenos novega znanja in tehnologij ter graditi predelovalne zmogljivosti, so sporočili iz podjetja Smarter.
 
Ko gre za to žito in hektarski pridelek, je bila Hrvaška v zadnjih treh letih nad povprečjem EU. Zdaj je enak Franciji, vendar je še daleč od Avstrije, kjer je pridelek koruze 12 ton na hektar, poroča portal Croatia Week.
 

Pridelava sončnic in soje na Hrvaškem nad povprečjem EU

 
Kar zadeva sončnice, je Hrvaška na vrhu lestvice EU glede donosa te poljščine v zadnjih petih letih. V državi imajo najboljši pridelovalci sončnic donos 4,5 tone na hektar.
 
Tudi hrvaška proizvodnja sončnic je konkurenčna in ji lahko koristi izvoz tega pridelka.


Glede na pridelavo soje so hrvaški pridelovalci soje leta 2012 nabrali le 97.000 ton tega pridelka. Vendar so evropski projekt, imenovan »Donava-soja«, in nepovratna sredstva za pridelavo soje brez gensko spremenjenih organizmov, spodbudili pridelavo te poljščine, v zadnjih treh letih pa je bila proizvodnja več kot 240.000 ton na leto.
 

Slovenci z rekordno letino koruze

 
Letina večine poznih poljščin, predvsem koruze in krompirja, bo letos visoko nad desetletnim povprečjem, na podlagi stanja pridelkov ocenjuje državni statistični urad. Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje je prvič presegel 10 ton na hektar, silažne koruze pa 50 ton na hektar.
 
Poletje, kakršno je bilo letošnje, brez izrazitih vročinski valov in z dovolj padavinami, ugodno vpliva na rast koruze, je poudaril statistični urad. Ta je bila letos po začasnih podatkih posejana na 67.638 hektarjih njiv in pridelek s skoraj 40.000 hektarjev te površine bo pospravljen za zrnje.

Letina krompirja na Slovenskem letos nadpovprečna. FOTO: Shutterstock
Letina krompirja na Slovenskem letos nadpovprečna. FOTO: Shutterstock
Povprečni pridelek suhega koruznega zrnja naj bi znašal 10,4 ton na hektar, kar je 12 odstotkov več kot lani in 25 odstotkov več od povprečnega pridelka koruze za zrnje zadnjih desetih let.

Tudi silažna koruza naj bi obrodila obilno. Povprečni pridelek zelene mase naj bi znašal 51,3 tone na hektar, kar je največ, odkar statistični urad spremlja rastlinsko pridelavo v samostojni državi. Količinsko naj bi tako pridelali 1.425.383 ton sveže silažne koruze ali pet odstotkov več kot lani, čeprav je bila letos po začasnih podatkih posejana na tri odstotke manjši površini kot lani, poročilo povzema STA.

Pozni krompir je medtem po začasnih podatkih rasel na 2407 hektarjih njiv, kar je štiri odstotke večja površina kot lani. Obrodil naj bi odlično, saj naj bi bil povprečni pridelek za četrtino večji kot v letu 2019 in za 21 odstotkov večji od povprečja zadnjih desetih let; znašal naj bi 30,9 tone na hektar. Skupni količinski pridelek naj bi tako tehtal 74.458 ton.

Žetev koruze s kombajnom na poljih pri Mengšu. FOTO: Samec Blaž
Žetev koruze s kombajnom na poljih pri Mengšu. FOTO: Samec Blaž
Tudi sladkorna pesa bo obrodila odlično, v povprečju 60,6 tone na hektar. Ker pa je bila posejana na skoraj 40 odstotkov manjši površini kot lani, bo tudi skupni pridelek ustrezno lažji. Tehtal naj bi 6824 ton.

Hmeljarji so letos obdelovali 1489 hektarjev hmeljišč, kar je osem odstotkov manj kot lani. Kljub temu naj bi bil skupni pridelek hmelja težji kot v letu prej. V povprečju naj bi ga pridelali 1,8 tone na hektar, skupni količinski pridelek pa naj bi tehtal 2639 ton. Pričakovani pridelek je tako za 13 odstotkov večji od lanskega in 20 odstotkov večji od zadnjega desetletnega povprečja.

Povprečni pridelek sončnic je 2,7 tone na hektar, kar je 13 odstotkov več od pridelka v 2019. Skupaj naj bi jih tako v 2020 na 354 hektarjih pridelali 962 ton. Soja naj bi v 2020 obrodila nekoliko slabše kot v 2019 (za tri odstotke), vendar je bomo vseeno pridelali več, ker je bila posejana na večji površini kot v prejšnjem letu. Skupni pridelek naj bi tako tehtal 4836 ton. Skupna količina suhega semena buč za olje naj bi znašala 2654 ton, kar je približno toliko kot v letu 2019. Povprečni pridelek suhega semena buč pa naj bi bil 0,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let.
 

Obeta se tudi obilna letina jabolk in hrušk


V intenzivnih sadovnjakih naj bi nabrali 68.993 ton jabolk in 4822 ton hrušk. Jabolka naj bi obrodila v povprečju 31,6 tone na hektar, kar je za skoraj četrtino več od zadnjega desetletnega povprečja. Posebno dobro naj bi obrodile tudi hruške, povprečno 21,3 tone na hektar, kar je 53 odstotkov več od lanske podpovprečne letine.

Pri ameriških borovnicah statistični urad pričakuje povprečni pridelek 6,2 tone na hektar. Na 63 hektarjih naj bi jih tako pridelali skoraj 390 ton. Maline obetajo pridelek 5,1 tone na hektar, kar je 18 odstotkov manjši hektarski pridelek od lanskega.

Hmeljarji so letos obdelovali 1489 hektarjev hmeljišč, kar je osem odstotkov manj kot lani. FOTO: Shutterstock
Hmeljarji so letos obdelovali 1489 hektarjev hmeljišč, kar je osem odstotkov manj kot lani. FOTO: Shutterstock
Tudi ekstenzivni sadovnjaki so polni sadja. V njih naj bi nabrali 42.747 ton jabolk ali 60,7 kilograma na drevo, kar je štirikrat več kot v letu 2019. Podobno velja za hruške; nabrali jih bodo 9091 ton. Slive in češplje naj bi v povprečju obrodile 20,8 kilograma na drevo; skupaj naj bi se jih tako pri skupno 321.992 drevesih natehtalo 6696 ton.

Slovenski vinogradniki naj bi medtem na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali približno 106.150 ton grozdja. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 tone na hektar, kar je tri odstotke več kot lani. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton.

Rdeče sorte grozdja naj bi obrodile nekoliko slabše od belih. Po podatkih, ki se nanašajo na stanje 5. septembra, naj bi jih nabrali 6,6 tone na hektar, skupaj pa 30.852 ton.
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: