Guru d.o.o. – milijonski posel spiritualnega odklopa

Meditacija, temelj vzhodne filozofije in del ameriške kulture od šestdesetih let prejšnjega stoletja, se je razvila v dobičkonosen posel. Podprta z vse več znanstvenimi raziskavami, ki kvantificirajo njene učinke, je meditacija, ki jo pogosto imenujemo »mindfulness« (čuječnost, pozornost), leta 2017 ustvarila 1,2 milijarde dolarjev prihodkov. Štirje od 10 odraslih v Združenih državah pravijo, da meditirajo vsaj enkrat tedensko, velika podjetja, vključno z Googlom, Applom, General Millsom, Goldman Sachsom in Aetno, pa so vpeljala programe meditacije za svoje zaposlene. Industrija je od leta 2012 pritegnila 260 milijonov dolarjev naložb.

Ameriški gigant zdravstvenega zavarovanja Aetna je poročal, da se je letna produktivnost zaposlenih povečala za približno 3000 dolarjev, potem ko so sodelovali v programu učenja pozornosti. Headspace, največji od skoraj 1000 aplikacij za pozornost, je v letu 2017 zbral 36,7 milijona dolarjev. Pa tudi sicer aplikaciji Headspace in Calm vsako leto ustvarita več kot 50 milijonov dolarjev prihodkov s pomočjo vodenih meditacijskih naročniških storitev. Po podatkih Global Wellness Institute, neprofitnega raziskovalnega podjetja za wellness industrijo, se je globalni wellness trg med letoma 2013 in 2015 povečal za 10,6 odstotka na 3,72 bilijona dolarjev, medtem ko se je svetovno gospodarstvo v istem obdobju skrčilo za 3,6 odstotka. Leta 2015 je industrija meditacije in pozornosti pridobila skoraj milijardo dolarjev, je dognala raziskava IBISWorld.



Sicer pa je Silicijeva dolina vedno poskušala združiti inženiring z razsvetljenjem. Po tem, ko nam je ukradla pozornost z računalniki (kasneje prenosnimi), pametnimi telefoni in tablicami, se zdaj loteva še nas samih, so porogljivo zapisali pri reviji Wired. Po maksimalni zmogljivosti (pametnejši, hitrejši, močnejši) je na obzorju pozornost (umiritev). Danes je nov mejnik čuječnost, zavedanje.

Strokovnjaki pravijo, da rast te industrije zbuja pomisleke, ustanovitelji novih, dobičkonosnih storitev pozornosti pa pravijo, da posodabljajo starodavna učenja in omogočajo njihovo dostopnost splošni javnosti. Za tovrsten premik v »zavesti« poznavalci »krivijo« Jona Kabat-Zinna, ki je leta 1979 na Univerzi v Massachusettsu uvedel tečaj zmanjševanja stresa z meditacijo. Namen tečaja je bil pomagati ljudem s kroničnimi boleznimi in rakom, da se soočijo s telesnimi in duševnimi obremenitvami, povezanimi z boleznijo.

Čuječnost v Silicijevi dolini

Chade Meng-Tan je bil 107. zaposleni pri Googlu. In kot ostali Googlovci je tedaj lahko 20 odstotkov časa porabil za reševanje katerih koli težav po lastni izbiri. In se je lotil miru na svetu. Meng je o težavi razmišljal praktično. Dojel je, da je pomemben pogoj za svetovni mir ustvariti pogoje za notranji mir, notranjo srečo in sočutje na svetovni ravni. Ker je bil budist, se je odločil, da je meditacija najboljši način za dosego cilja, je leta 2016 pisal Medium.


Podobno kot Kabat-Zinn je tudi Meng prišel do zaključka, da bi morala pozornost ali čuječnost postati področje znanosti, na enak način kot medicina, če bi želeli, da se slednje kot korala na kamnu prime na Googlu. Najti je moral le razloge, zakaj bi ljudje dejansko meditirali. Ampak hitro je spoznal, tako kot Kabat-Zinn pred njim, da meditacija ne bo pritegnila Googla, dokler zanjo ne najde prave niše. Ni preteklo veliko časa, da je slednje zapakiral v koncept čustvene inteligence: »Vsi vedo, da je ta [čustvena inteligenca] dobra za njihovo kariero ... in vsako podjetje ve, da bodo čustveno inteligentni zaposleni ustvarili veliko denarja.« Denar. Beseda, ki jo v Silicijevi dolini radi slišijo. Google je hitro vpeljal tečaj »Search Inside Yourself« (razišči se, op. a.), ki je postal najuspešnejši program znotraj Googla.

Googlovim programerjem so se pridružili še Ray Dalio, Marc Benioff, trgovci na finančnih trgih iz Goldman Sachsa, zaposleni družbe Salesforce … Velika podjetja imajo rada meditacijo in guruji imajo radi posel. Revija Fortune je pisala, da je leta 2016 kar 22 odstotkov delodajalcev ponudilo usposabljanje o čuječnosti, ki običajno stane med 500 in 10.000 dolarjev za večjo skupino. Neprofitni inštitut Search Inside Yourself Leadership, ki je nastal v Googlu, je že leta 2015 s ponudbo dvodnevnih delavnic podjetjem s seznama Fortune 500 (te stanejo do 35.000 dolarjev za 50 oseb) povečal prihodke za več kot 50 odstotkov.

»Vsi na svetu si želijo ogledati ta kraj«

Še več je takih, ki se odločajo za nekajtedenski umik v ašramu. Moda odhoda na nekajtedenski oddih v Indijo se je razmahnila že pred leti. Glavna pristopa sta dva – duhovni in fizični. Nekateri odhajajo v ajurvedske centre zdravja v Indijo, kjer imajo dvakrat dnevno masažo, jogo, jedo zdravo hrano in kot dopolnilo zaužijejo še kakšne zdrave zvarke. Če ajurvedski centri – eden od sogovornikov je dejal, da se pri nas z njimi še najbolj lahko primerjajo toplice – skrbijo predvsem za fizično zdravje obiskovalcev, je v ašramih v ospredju duhovnost.


Nataša je od ašrama do ašrama prvič potovala leta 1998. Povod je bilo zanimanje za duhovne teme, danes pa se enkrat ali dvakrat letno (običajno pozno jeseni in zgodaj spomladi) odpravi tja, da si sprazni glavo, ki ji jo polni delo. Pravi, da je to odlično okolje, kjer si lahko sam s sabo, v tišini. In vsi naj bi bili tam z istim namenom – priti v čim globlje plasti svoje resnične biti, zato je »super, če se nihče ne pogovarja s teboj«. »Lahko sediš ves dan na klopci in buljiš v prazno, pa se nikomur ne zdiš čuden,« v smehu pravi sogovornica. Ašrami, ki jih obiskuje, niso kot toplice. »Bistvo je, da nič ne počneš, če želiš, pa se lahko priključiš kakšnemu programu, kot so recimo jutranji omkar (ponavljanje mantre), petje kirtanov, recitiranje Ved, petje bajanov (pesmi, posvečene duhovnemu), vadba joge, satsangi (srečanje in pogovor z učiteljem), izvajanje pooje (obred z ognjem) ...« pripoveduje.

Ampak ona si želi v ašramu, kjer so cene za posteljo in hrano simbolične, samo vsaj teden tišine.



Zatrjuje, da je to najboljši »reset« od vsakdana. »V tišini se umakneš iz 'uma' v stanje svoje biti, od odprtosti zavesti pa je odvisno, kaj s tem časom narediš – ali se samo umakneš od vsakdanjika in si malo odpočiješ ali tako lažje prihajaš do novih (tudi poslovnih) idej ...«

Na pot duhovnosti, v ašram Kainchi Dham v severni Indiji, se je v zgodnji fazi Facebooka podal tudi Mark Zuckerberg. Kot je pred časom razkril Washington Postu, se je za to odločil na pobudo Steva Jobsa. Zuckerbergu je Jobs, h kateremu je šel po nasvet, dejal, da je ta ašram obiskal kot študent v sedemdesetih letih, saj je menil, da bi bilo dobro mesto za razmišljanje o prihodnosti Appla in iskanje novih idej. »Povedal mi je, da bi se moral povezati s tem, v kar sem verjel kot poslanstvo podjetja, in da bi moral obiskati ta tempelj, ki ga je on obiskal v Indiji,« je dejal Zuckerberg. Leta kasneje je ašram v državi Uttarakhand tiho privabil tudi druge titane iz sveta tehnologije – med njimi Larryja Pagea iz Googla in Jeffreyja Skolla iz eBaya. Privabil je tudi Indijce, katerih prihodi v t. i. »Zuckerbergov tempelj« so se potrojili. »Vsi na svetu si želijo ogledati ta kraj,« je dejal Larry Brilliant, zdravnik, ki je nekoč živel v ašramu in kasneje postal vodja Googlovega filantropskega oddelka. »To je kombinacija 'Jej, moli, ljubi', spoznajte se in spremenite svet.« Privrženci pravijo, da je priljubljenost povezana z duhovnim ustanoviteljem ašrama, Neemom Karolijem Babo. »Sadhu, ali sveti človek, je prišel v hribe iz bližnje države, po tem, ko je nekoč živel v jami, ki se je ohranila v ašramu in je bila osvetljena s svečami, preden je bil leta 1964 zgrajen prvi tempelj. Izžareval je dobroto,« je za Washington Post povedal Craig Mather, poslovni analitik iz Walesa, tudi eden izmed privržencev. Ko je leta 1973 prvič videl svetega človeka, je rekel: »Bil je videti kot sonce – oblečeno v odejo.«

Preprosto pa vse do luksuza

Dobro počutje, ki ga lahko dosežemo tudi z meditacijo, jogo, čuječnostjo in drugimi posodobljenimi oblikami sprostitve, je danes več kot štiri milijarde dolarjev vredna industrija.


Večina indijskih ašramov ima na spletni strani zapisano, da ne zaračunavajo vnaprej in da sprejemajo le donacije, obstajajo pa tudi taki, ki svoje storitve mastno zaračunavajo. Donacije se lahko gibljejo med 500 in 1000 dolarjev za nekaj tednov, v primeru Jaisiyarama pa bi lahko plačali od 1000 do 1800 evrov za ajurvedski kuharski tečaj, je pisal časnik India Times. V enem najbolj osupljivih krajev na svetu, Himalaji, se nahaja ašram Ananda. Ni za tiste s tanko denarnico – spa in jogo priporoča tudi Oprah Winfrey, ki si seveda z lahkoto privošči razvajanje od 750 dolarjev na noč.

V Amminem ašramu v Kerali lahko rutino živite za okoli tri dolarje dnevno. Na reki Yamuna, med New Delhijem in Agro, leži vas Vrindavana, znana kot najsvetejše mesto v Indiji. Na tem duhovnem mestu je ašram Govinda, kjer se odklop začne pri 15 dolarjih na dan.

Manifestacija ljubezni za sedem tisočakov

Ašrami niso samo v Indiji. V Kaliforniji sta ga Švedinji odprli že leta 1974. V »boot camp« s treningom meditacije, zdrave prehrane, dolgih pohodov in zajetno ceno se še danes zgrinjajo bogati in slavni. Najbolj oblegan ašram v ZDA pa je rezerviran devet mesecev vnaprej. Vsak teden 13 gostov zaključi 4500 dolarjev drag program, je poročal Huffington Post. Ašrami so tudi v Franciji, Veliki Britaniji, sosednji Avstriji … Ko v iskalnik Google vpišeš ašram, skorajda ni države, v kateri ne bi v idiličnem okolju nudili vse pogosteje potrebne sprostitve.

Tudi v Sloveniji imamo ašram, ki ga je v Murski Soboti novembra 2017 odprl Višvaguru Paramhans Svami Mahešvarananda, avtor sistema »Joga v vsakdanjem življenju«, je pisal spletni portal Pomurec. Vendar slednji ni ašram indijskega tipa, kamor se prezaposleni ljudje hodijo odklapljat. Imamo pa Slovenci svoje guruje, ki znajo svoje veščine v obljubah po transformaciji dobro unovčiti. Med najbolj eksotičnimi je zagotovo Manifestacija ljubezni, ki jo je Iza Login z Gaio Asta in Tadejo Borštnar februarja letos organizirala na Havajih, je pisal portal zurnal24. Za 11-dnevno potovanje na Havaje, kjer so manifestirali ljubezen, je bilo teba odšteti 6990 evrov. Poleg letalske vozovnice, nastanitve, najema avtomobila, izletov po programu, plavanja z delfini, manifestacije in individualnega srečanja z Loginovo in Asto so dobili še sestavo osebne natalne karte ter možnost udeležbe skupinske manifestacije in različnih obredov. Z Marjanom Ogorevcem ste lahko za 1650 evrov spoznali sinajsko puščavo in Mojzesovo goro. Skozi treking boste spoznavali sami sebe, »potovanje bo prilagojeno tudi začetnikom, ki so pripravljeni na velike spremembe in na novo obrnjen list v življenju«, je zapisal na spletni strani.

Nesramno bogati

Ne slepite se, da gre pri tem samo za duhovnost. Indijski super guruji so tudi super bogati. Na dobičkonosnost ašramov je indijska revija Sunday opozorila že leta 1981, ko je zapisala: »Ašram je velik posel, in še raste.« V knjigi »Zorba the Buddha: Sex, Spirituality, and Capitalism in the Global Osho Movement« (Zorba Buda: seks, duhovnost in kapitalizem svetovnega gibanja Osho, op. a.) Hugh Urban opisuje neverjeten vzpon in razpon ašrama Pune. To je bil prvi dobičkonosen ašram v Indiji. Denar je začel vanj najprej pritekati preko mednarodne univerze Rajneeš, ki jo je do leta 1977 obiskalo 1000 do 2000 ljudi tedensko. Iznajdljivi vodje in ustanovitelj so na posestvu ašrama nemudoma postavili tudi založniško hišo, ustanovili lokalni časopis, butik, tesarsko delavnico za inštrumente, pekarno, zlatarne … in tako je sčasoma postal pravcato malo mesto z bazarjem.


Do konca prve dobe Pune je imela fundacija Rajneeš na štirih bankah po 1,2 milijona dolarjev in več kot 116.000 dolarjev gotovine v ašramu. Razpoložljiva finančna dokumentacija razkriva, da je bila glavni vir dohodkov univerza, sledijo donacije in terapevtske skupine. Da bi se ognili plačilu davkov, je ustanovitelj Rajneeš podpiral odpiranje bančnih računov v Švici. S tem je dajal vedeti, da z bogatenjem ni nič narobe. Ni nenavadno, da se ga je prijel vzdevek »guru bogatih«. »Vse vere poveličujejo revščino in jo zagovarjajo in jaz obsojam te vere,« je zabrusil, zaradi česar se je ožigosal za duhovnega materialista. Bogastvo ni le združljivo s spiritualnostjo, ampak je po njegovem mnenju celo nujno, saj moramo najprej zadovoljiti materialne potrebe, da bi lahko sploh razmišljali o meditaciji in duhovnem razvoju.

Vsi guruji so širili svoje ustanove, da bi širili duhovne nauke. Nekateri so zgradili šole, bolnišnice, domove za starejše, sirotišnice, klinike in bolnišnice za revne ljudi. Sveta Amma (Mata Amritanandamayi), ki objema ljudi, je nedvomno vodilna med njimi. Ampak ti najbolj znani indijski guruji so tudi nesramno bogati. Po skromnih ocenah naj bi imel sklad Amritanandamayi, ki mu predseduje Amma, premoženje v vrednosti več kot 185 milijonov evrov. Danes je ašram v njenem rojstnem Vallikavu, vasici na majhnem otoku, čudovita petnadstropna zgradba.

Duhovni imperij pokojnega Satye Sai Babe, ki je imel več privržencev kot kateri koli drugi indijski guru, naj bi bil vreden 6,7 milijarde ameriških dolarjev. Tudi Sri Sri Ravi Šankar, priznani duhovni vodja, ustanovitelj fundacije Art of Living, dobro živi na račun več kot 300 milijonov privržencev, ki tej fundaciji podarjajo milijone. Ocenjujejo, da ima njegov imperij, ki obsega tudi lekarne, zdravstvene centre in proizvodnjo zeliščnih proizvodov (zobne paste in kozmetiko), 123 milijonov evrov prometa.

Najpopularnejši indijski produkt

Joga guru Baba Ramdev je leta gostil popularno televizijsko oddajo, ki je milijonom Indijcev pokazala, kako pravilno dihati, jesti zelišča in se spraviti v nemogoče položaje joge. Življenje Ramdeva, ki se ukvarja tudi z alternativno medicino in kmetijstvom ter zagovarjanjem indijskih političnih vprašanj, bi lahko upodobili v tipičnem bolivudskem filmu.



Danes naj bi po poročanju tehelka.com upravljal z 1,3 milijarde evrov vrednim poslom, predvsem na račun ljudi, ki jim prodaja ajurvedske izdelke. Njegov imperij vključuje več kot 13 podjetij in tudi sklada Patanjali Yogpeeth in Divya Yog Mandir, ajurvedsko univerzo, bolnišnico, raziskovalni laboratorij in več kot 758 milijonov dolarjev vredno podjetje za prehrambene izdelke Patanjali Ayurved. Patanjali je postal najhitreje rastoča družba za potrošniške izdelke v Indiji, je pisal Washington Post. »Naš cilj ni graditi blagovne znamke. Blagovna znamka je le stranski proizvod,« je pred tremi leti dejal Ramdev. »Želimo, da bi bogastvo Indijancev ostalo tu. Zaradi tega se multinacionalke potijo.«

Ramdev je ena najuspešnejših indijskih zgodb vizije »Make in India«, ki spodbuja domačo proizvodnjo, vključno z ajurvedo in jogo. Gre za industrijo, vredno 490 milijard dolarjev. Prihodki družbe so se v štirih letih do marca 2016 povečali za skoraj desetkrat. Vročica je skovala novega milijarderja v državi, Ačarija Balkrišno, ki ima v lasti 98,5 odstotka družbe, ki ne kotira na borzi, z ocenjenim premoženjem v višini 2,5 milijarde dolarjev, je pisala revija Forbes. Po napovedih borznoposredniške družbe IIFL Associates bodo prihodki Patanjalija do leta 2020 verjetno dosegli tri milijarde dolarjev. Ta borznoposredniška družba v svojem poročilu navaja, da podjetje predstavlja »grožnjo«, ker v svoji igri ne poskuša premagati drugih uveljavljenih podjetij, »ampak spreminja igro«. Kontroverzni Ramdev, ki nasprotuje homoseksualnosti in spolni vzgoji v šolah ter trdi, da ima zdravilo za aids, je tudi zaveznik premierja Modija.

Tržni analitiki pričakujejo, da bodo guruji in njihovi izdelki še naprej priljubljeni, zato morebiti ni nenavadno, da želi toliko ljudi poskusiti srečo. Zakaj bi sicer obstajale spletne strani z nasveti, kako ustanoviti (verski) ašram v Indiji?