Grand Hotel Park Rovinju dodaja nov mejnik

Na Hrvaškem je hudič vzel šalo. Ob rekordnih sezonah in ob napovedi, da se bo število prihodov turistov na Hrvaško v prihodnjih petih letih povečevalo po 7,8-odstotni povprečni stopnji rasti in v letu 2022 doseglo 22,7 milijona, so Hrvatje svoj turistični sektor postavili pod drobnogled in začeli na novo snovati srednjeročne in dolgoročne strategije. Cilj je jasen. Ne želijo le rekordov pri številu nočitev; hočejo rekordne dobičke. Zato so opravili relativno preprosto domačo nalogo, preigrali več različnih možnosti in scenarijev ter ugotovili, da lahko svoje cilje uresničijo le s privabljanjem drugačne ciljne skupine turistov.

Toda kakšne? Že bežen pogled proti Mediteranu, to je proti Malti, Cipru, Grčiji, Španiji in Italiji, je hitro nakazal odgovor. Dobičke se kuje s premožnimi turisti, saj ravno ti na svojih zasebnih ali poslovnih potovanjih potrošijo največ. A za odpiranje denarnice niso dovolj le ugodno podnebje, lepo morje in poležavanje na plaži. Premožnejši turisti imajo izbran okus in nadstandardne potrebe, pri čemer je bazen ob sicer kristalno čistem morju še najmanjša zahteva, ki jo pričakujejo turisti iz Severne Evrope, Skandinavije, Anglije, Rusije ali Amerike.

Most namesto zidu

Hrvatje so zavihali rokave, zgradili most med politiko, javnim in zasebnim sektorjem, povezali med seboj panoge in k sodelovanju povabili vse domačine in tujce, ki jim lahko pomagajo uresničiti cilje. Začeli so investirati v hrvaški turistični sektor, v katerem se je višina investicij v minulem letu vrtela okoli ene milijarde evrov. V zasebnem sektorju je bilo realiziranih okoli 630 milijonov evrov investicij, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2017 in 40 odstotkov več kot v letu 2016. Po sprejetju nove uredbe, ki bo namenjena aktiviranju zapuščenih državnih sredstev ter razvoju otokov in infrastrukture, pa se pričakujejo še nove investicije. Te številke sploh ne presenečajo. Pa ne le zaradi tega, ker je treba železo kovati, dokler je vroče (okoliščine po terorističnih napadih v najbolj priznanih turističnih destinacijah po svetu so namreč spremenile pravila igre in so zdaj bolj kot kdaj koli voda na mlin Hrvaški), temveč tudi zato, ker turizem v hrvaški proračun prispeva skoraj 20 odstotkov BDP.

Svetovni »jet-set« mimo Slovenije k sosedom

Kot logična posledica hrvaškega zasledovanja ambicioznih ciljev se je minuli konec tedna v Rovinju zgodilo uradno odprtje najprestižnejšega hotela na Jadranu, to je Grand Hotel Park sredi prenovljene cone Monte Mulini, pod katerega se je podpisala hrvaška družba Adris.

Na vodi pa petzvezdični standard dopolnjuje prestižna prva ACI marina s petimi sidri, namenjena superjahtam, v katero so vložili kar 20 milijonov evrov. Organizatorji dogodka ničesar niso prepustili naključju; vse je bilo do potankosti premišljeno in od ideje do izvedbe dovršeno. K odprtju hotela, ki se ponaša z občudovanja vredno arhitekturo, organizatorji niso priključili le ene izmed najbolj prestižnih regat Adris 44Cup (nekdanji RC 44), ki jo zlahka postavimo ob bok regati America's Cup ali oceanski dirki Volvo Ocean Race, ampak dogodek povzdignili tudi s povabilom »crè​me de la crè​me« svetovne glasbene, umetnostne, dizajnerske in kulinarične srenje, katere prisotnost je celotnemu dogodku nesporno dvignila vrednost in ugled.

Rovinj, mesto milijonarjev

A turistična uspešnica iz Rovinja se ni zgodila kar čez noč. V resnici se je zgodba začela že pred skoraj desetimi leti in dobila še večji zalet, ko je rovinjska družba Adris prodala tobačno tovarno Tvornica duhana (TDR) korporaciji British American Tobacco (BAT), s čimer je pridobila veliko svežega kapitala (več kot pol milijarde evrov), s katerim so začeli uresničevati nove poslovne vizije. Denimo tudi na slovenskem zavarovalniškem trgu, o čemer smo v Delu že pisali. Dandanes je Adris ambiciozna hrvaška družba, pravi finančni imperij, ki se ponaša z velikanskimi poslovnimi apetiti in načrti, ki jih – sodeč po njenih zelo aktivnih delnicah na zagrebški borzi – tudi drzno, a smelo uresničuje. Navsezadnje je Adris v času prodaje TDR med delničarje razdelila za kar sto milijonov evrov dividend, s čimer se je lepo število Rovinjčanov uvrstilo celo na seznam najbogatejših hrvaških delničarjev ameriškega poslovnega časnika Forbes.

Seveda je prvi med prvimi vodilni mož skupine Adris Ante Vlahović, ki je »težek« več kot 300 milijonov evrov in ki minuli konec tedna ni šel v svet, saj je svet prišel k njemu. Na domači prag. Na intervju ni bil pripravljen, saj se je po svoji stari navadi raje kot z novinarji družil s prijatelji, poslovnimi partnerji, mednarodno politično-gospodarsko zasedbo, ki ob pogledu na novo zgrajeni Grand Hotel Park ni mogla skriti občudovanja.

100 za 100

Prva skica hotela je bila narisana leta 2011, od takrat naprej pa je biser med hoteli snovalo več kot 100 ljudi. Glavni arhitekt Marko Dabrović iz arhitekturnega biroja 3LHD je za Svet kapitala dejal, da so pri projektu združili 15 arhitektov ter 85 dizajnerjev in grafičnih oblikovalcev. Povezali so domačo in mednarodno arhitekturno-dizajnersko srenjo, kjer je opazen pečat z notranjo opremo pustil ne le najbolj priznani dizajnerski studio v Evropi Lissoni iz Milana, temveč tudi slovensko podjetje Stilles družine Polovič. Slednje ima že skoraj 75-letno tradicijo, vodi pa ga letošnji prejemnik nagrade za izjemne dosežke Gospodarske zbornice Slovenije Rok Barbič. Mednarodna brezhibno usklajena skupina strokovnjakov ni zgradila le v tem hipu najbolj luksuznega hotela na Hrvaškem, ampak tudi enega najbolj luksuznih v Evropi. Hotel je ključni proizvod v zaokrožitvi vrhunske hotelske ponudbe v Rovinju, na katerega računa celotna hrvaška turistična panoga. Investicija je znašala skoraj 100 milijonov evrov.


Mnogi se sicer sprašujejo, kako in kdaj se jim bo tako razkošen vložek povrnil, a si vodstvo v vodilni hotelirski družbi na Hrvaškem, Maistra d.d., ki je del koncerna Adris Grupe, s tem vprašanjem ne beli glave. Za zdaj beležijo rekorde, saj je Maistra v preteklem poslovnem letu zabeležila rast vseh ključnih kazalnikov poslovanja, ustvarila je 1,14 milijarde kun prihodkov in 3,5 milijona nočitev, kar predstavlja več kot štiri odstotke vseh nočitev na Hrvaškem in skoraj 14 odstotkov vseh nočitev v Istri. Z izjemno privlačnim in sodobnim ambientom ter s premium ponudbo, ki zasleduje in uresničuje želje in potrebe najzahtevnejše ciljne skupine turistov, ostajajo samozavestni. Le kako ne bi bili, saj ambient in kapacitete niso jemale dih le dosedanjim gostom, ki so prišli z vseh koncev sveta, temveč tudi svetovni zvezdniški sceni.

So bile le sanje?

Večer pred nedeljsko finalno tekmo regate razreda Adris 44Cup so povabljeni, med katere sta se pomešali tudi igralka Daisy Lewis iz serije Downton Abbey in britanska top manekenka Portia Freeman, v svečanih toaletah sedeli na rivi najbolj luksuzne promenade na celem Jadranu, imenovane Monte Mulini. Uživali so v virtuoznosti violončelista Stjepana Hauserja, znanega iz dua 2Cellos, veličastnem ognjemetu in skoraj dvournem koncertu, ki so ga na plavajočem odru le nekaj metrov od obale izvedli vrhunski operni pevci. Večne melodije, kot so Con te partiro, Besame mucho, Time to Say Goodbye in podobne, je ob koncu zapel tenorist, za katerega je Celine Dion nekoč dejala, da »če bi Bog znal peti, bi zvenel kot on, Andrea Bocelli«. To je bila pika na i in dokaz, da so se v Rovinju odločili, da je le najboljše dovolj dobro.

Brez pretiravanja lahko rečemo, da jim je oziroma jim bo v prihodnje zgodba minulih dni pomagala pri dokončnem pozicioniranju na globalnem zemljevidu najlepših turističnih destinacij. V Rovinju se je namreč vse poklopilo. Še sonce je posijalo po mesecu sivine, oblakov in dežja in vse postavilo pod skupni imenovalec, to je prestiž. In res se je zdelo, da prestiž nase veže le prestiž.


Nov veter v Rovinju je uspešno zapihal v jadra hitrih športnih lepotic razreda RC44, ki jih je podpisal priznani slovenski navtični oblikovalec Andrej Justin in na katerih se merijo najbogatejši in najboljši jadralci sveta. »Ob odprtju luksuznega kompleksa je Adris velikopotezno začrtal tudi vrnitev tradicije velikih regat v Rovinj, ker želijo združiti elitno jadranje s svojo ponudbo. Zato smo se zelo potrudili in za odprtje organizirali ravno Adris 44Cup, ki smo jo od začetka do konca načrtovali kot pravo petzvezdično regato z vsem spremljevalnim glamurjem. Močan vtis smo pustili na jadralce tega razreda, kot je na primer naftni poslovnež Chris Bake, direktor podjetja Vitol Dubai in soustanovitelj podjetja Oman Trade International, ki je svoje navdušenje iskreno pokazal, to pa so drugačni vplivneži kot tisti na Instagramu,« je povedal Hrvoje Bulešić, direktor Sail La Vie, ki je regato 44Cup letos pripeljal v Rovinj.



Edini slovenski lastnik jadrnice razreda 44Cup Igor Lah je za Svet kapitala dejal, da je Rovinj postavil nov mejnik v turistični ponudbi in organizaciji dogodkov. »Snovalci dogodka v Rovinju so opravili odlično delo. Želel bi si, da bi bili vsi dogodki širom sveta na takšnem nivoju. 44Cup ne gre kamorkoli, ampak le v mesta, ki lahko uresničijo naše standarde. In Rovinj jih je – roko na srce – celo presegel. Kljub temu bo moje srce vselej navijalo, da bomo regato umeščali v Portorož, kjer smo jo gostili lani, a Rovinj je bil letos nesporno izjemen.«

Dinamika na zagrebški borzi

Ali bo Hrvaška zmagala v svojih prizadevanjih, kot je v nedeljo svojo zmago slavila ekipa francoske jadrnice Aleph, katere krmar, investitor Hugues Lepic, je bil pred tem dolgoletni partner ene največjih investicijskih bank na svetu, Goldman Sachs, je veliko odvisno od njihove vztrajnosti, kondicije in vizije ter vsesplošnih globalnih okoliščin. A za zdaj ji kaže dobro. Rovinj in tudi nekatera druga hrvaška obmorska mesta s svojim ambientom, naravnim in umetnim, resnično vse bolj privabljajo svetovno elito in se tako spreminjajo v mesta mednarodnega blišča, s čimer vsekakor dvigujejo rejting hrvaškemu turizmu. Dokaz za to je tudi dejstvo, ki smo ga slišali na nedavni skupni konferenci ljubljanske in zagrebške borze. Tam so zbranim novinarjem namreč povedali, da je trgovanje z delnicami iz hrvaške turistične panoge še pred slabimi desetimi leti predstavljalo le dva odstotka prometa, medtem ko danes predstavlja že tretjino! Iz tega lahko sklepamo, da naši sosedje nekaj očitno delajo še kako prav. Zato morda ni odveč razmislek, da bi jih bilo vredno posnemati. Kaj se ve, morda pa bi nekoč »učenec« celo premagal »učitelja«. Slednje bi bilo zagotovo koristno za obe sosedi … Slovenijo in Hrvaško.