Države s povprečno "obdarjenimi" moškimi imajo močnejša gospodarstva

Lani je kolegica Simona Drevenšek s pomočjo doktorja Jureta Stojana iz Inštituta za strateške rešitve (ISR) analizirala nekonvencionalne kazalnike oziroma indekse kriz. Med njimi so indeks puška-kaviar, uporabo tilenola, indeks vbodov komarjev, indeks visokih pet, dolgih kril …

Javne in zasebne agencije za zbiranje podatkov vsak dan objavljajo ekonomska poročila, o katerih množično poročajo poslovni mediji. Podatki o BDP, proizvodnji in trgu dela so nam v pomoč, ko se želimo seznaniti z dogajanjem v gospodarstvu. Ob njih pa se pojavljajo tudi precej bolj nenavadni, kot so indeks prodaje orožja in kaviarja, indeks rdeče šminke, indeks dolgih kril itd.


 

Moški organ je posrednik pri tveganju

Spletna stran Match.com, na kateri osamljeni iščejo večno ljubezen, je recimo leta 2008 navedla, da se ji je obisk znatno povečal. Sklepali so, da si ljudje zaželijo zmenkov, ko se gospodarstvo ohladi, saj se počutijo osamljene. Tatu Westling z univerze v Helsinkih je izvedel študijo in našel povezavo, da imajo države, v katerih je povprečni moški spolni organ povprečen, močnejša gospodarstva kot tiste z najbolj in najmanj obdarjenimi moškimi. Kako je to razložil? Pokazalo se je, da je raven testosterona v slini pozitivno povezana s tveganjem. Ob predpostavki, da te povezave držijo, bi lahko sklepali, da deluje moški organ kot posrednik pri tveganju. Zato države, ki tvegajo preveč ali premalo, delujejo slabše kot tiste, v katerih so pri tveganju zmerni.

Smrtnost kolesarjev slab kazalnik

Med nenavadnimi kazalniki je z vidika ekonomije morda najslabši kazalnik smrtnosti kolesarjev v težkih gospodarskih časih. Na ministrstvu za promet v Združenem kraljestvu so povedali, da je število smrtnih žrtev leta 2010 poskočilo za 12 odstotkov; za to naj bi bili posredno krivi strožji varčevalni ukrepi, ki jih je monarhija začela izvajati leta 2011. Smrtnost kolesarjev se je za 58 odstotkov povečala tudi med veliko depresijo v 30. letih 20. stoletja.
 

Pred tremi leti dolga, zdaj kratka krila

»Načeloma je zmeraj težava, da ljudje, ki uporabljajo te kazalnike, večinoma ne preverjajo, kako dobri so. Šele v zadnjih letih je med ekonomisti postal nekakšen hobi, da spremljajo te popularne kazalce in preverjajo, kaj napovedujejo,« pravi dr. Jure Stojan, ekonomist in partner na Inštitutu za strateške rešitve (ISR).


Eden takih indeksov je indeks kratkih kril. Že v 20. letih prejšnjega stoletja je George Taylor s poslovne šole Wharton razvijal teorijo, da se z vse daljšo dolžino krila nakazuje ohlajanje gospodarskih trgov. Teorijo dolžine krila, ki jo imenujejo tudi teorija golih kolen, bikov trg, so preverili nizozemski znanstveniki. Primerjali so dolžino kril z ekonomskimi kazalniki od leta 1921 do 2009 in ugotovili, da dolžine kril dejansko oblikujejo trg za obdobje treh do štirih let. Z drugimi besedami, krila so bila krajša tri leta po gospodarskem preobratu. S tem so pokazali, da obstaja povezava med dolžino kril in gospodarskim ciklom. »Teorija potrošništva namreč pravi, da si v dobrih časih dame lahko privoščijo drage čevlje, dražja krila, in to je obdobje razkošja,« teorijo pojasnjuje Stojan in dodaja, da so bile nekoč tak prestiž nogavice. »V času krize, ko ni denarja za nove nogavice ali so čevlji pošvedrani, mora biti krilo čim daljše, da to zakrije. Je pa ta povezava povsem nekoristna za napovedovanje ekonomije.

Deloma je to tudi logično – daljše krilo nekako nakazuje krizo. In morda je to dober znak prihajajoče krize. Pred tremi leti so namreč v trgovinah ponujali večinoma dolga krila, kar je napovedovalo recesijo, ki je, spet sodeč po dolžini kril, ni več,« razmišlja Stojan.