Ana Roš se podaja v novo veliko zgodbo

Projekt Ana Roš & Tuš zaradi izjemnosti povezovanja in inovativnosti podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki več let vlaga v promocijo in podporo hrani slovenskega porekla. Kot je na včerajšnji predstavitvi izpostavila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, gre za začetek velike zgodbe, ki bo povezala slovensko butično primarno kmetijsko pridelavo s področjem vrhunske kulinarike vse do zaključka prodaje v trgovskih verigah.

Ideja za projekt je nastala med spomladansko epidemijo koronavirusa, sta v Hiši Franko pri Kobaridu pojasnili Ana Roš in direktorica Mlekarne Planika iz Kobarida Anka Lipušček Miklavič. V času zaprtja različnih ustanov so ostajali viški mleka in mlečnih izdelkov. Ko je za to izvedela Roševa, je s svojo ekipo začela iskati rešitev. Ker je šlo za količine, prevelike za kuhinjo Hiše Franko, so pristopili do trgovske verige Tuš.

Tako je začela nastajati nova linija izdelkov, v kateri lokalne sestavine skozi kreativnost in s pomočjo tehnologov v industriji spravijo do končnega kupca. Kot je še poudarila Roševa, ne gre za vrhunsko kulinariko, temveč za takšno hrano, ki bi si jo kupci tudi drugače sami pripravili doma.

V prvi liniji izdelkov, ki na police prihaja oktobra, bodo kupcem najprej ponudili skutne njoke z makom in pehtranom iz albuminske skute Mlekarne Planika ter bučne njoke, izdelane iz slovenske buče. Napovedali so še lansiranje pirinega kruha z drožmi, v naslednjih mesecih pa tudi druge izdelke, ki so še v fazi razvoja.


Generalni direktor skupine Tuš Andraž Tuš je pojasnil, da so se z Roševo najprej dogovorili za triletno sodelovanje, verjame pa, da bo projekt uspešen in ga bodo podaljšali še naprej. Izdelki, ki bodo nastali v tej liniji, bodo sicer v višjem cenovnem razredu, saj imajo po besedah Tuša dodano vrednost lokalnih sestavin. Kot je še dodal, pa so cene vseeno prilagodili do te mere, da bodo izdelki dostopni vsem njihovim kupcem. Z razvojem izdelkov želijo lokalne pridelovalce edinstvenih sestavin povezati v celoto, kreirano po receptu kuharske mojstrice Ane Roš.

Glede postopka nastajanja končnih izdelkov je Roševa poudarila, da je po izdelavi recepta najtežji proces prilagajanja recepta industriji na takšen način, da končni izdelek še vedno ustreza njenim standardom kakovosti.

Pivčeva je izpostavila edinstvenost slovenskega kmetijskega prostora in spregovorila tudi o samooskrbi Slovenije. Ta je namreč dobro samooskrbna na področjih, kot so prireja govejega in piščančjega mesa, pridelava mleka in mlečnih izdelkov, deficitarna pa je na področju pridelave sadja in zelenjave, preskrbe s prašičjim mesom in drugih.

V prihodnosti si po besedah ministrice želijo s strategijo razvoja kmetijstva oziroma strateškim načrtom, ki ga pripravljajo, usmeriti različne aktivnosti in ukrepe, ki bodo podprti z evropskimi in državnimi sredstvi, ravno v tiste sektorje, kjer je Slovenija manj samooskrbna.