3 načini kako prepoznati lažnivca

Po nekaterih raziskavah se ocenjuje, da se človek povprečno zlaže celo do 30-krat na dan. Če je življenje računalniška igra, potem je laž goljufanje. Z lažmi si mnogo ljudi pomaga. Lažemo, da bi napredovali v življenju in imeli prednost pred drugimi. Laganje o nezvestobi na primer ohranja družino skupaj in se izogne dragi ločitvi. Pretiravanje s svojimi kvalifikacijami lahko prinese veliko bolje plačano službo. Če rečete, da ste prebrali Vojno in mir, medtem ko ste gledali samo televizijsko priredbo, zvenite inteligentno, izobraženo in odločno.

James Bond je osvajal med igranjem pokra

S takimi ugodnostmi ni čudno, da je laganje preprosto in naravno. Otroci, stari že dve leti, bodo lagali, do osmega leta starosti pa bo lagalo 80 odstotkov otrok, če se jim bo uspelo izogniti, navaja spletni portal Big Think.  

Kako prepoznati lažnivca?

Pred nekaj leti je izšel raziskovalni članek, ki je preučeval različne tehnike, ki se uporabljajo pri zasliševanju pripornikov oz. zasliševanju vrste »negativcev«, ki jih lahko vidite v filmu. Na podlagi te raziskave lahko povzamemo tri pravila, kako ujeti lažnivca.

Pustimo, da »lažnivec« čim več govori

Torej, če želite odkriti lažnivca, bodite dober poslušalec. Sprašujte. Naj govori. Če pa res želite odkriti lažnivca, morate postaviti »nepričakovana vprašanja«. Lažnivec, še posebej izkušen, bo imel namreč pripravljen scenarij, ki ga bo izpeljal. Da bi to preprečili, bi morali vprašati o manj pomembnih vidikih situacije. Če je bil v restavraciji, kakšne barve so bili stoli? Če je bival pri prijateljih, v kateri spalnici so spali? Kako je bilo videti in podobna vprašanja.

Če želite ujeti lažnivca na laži, mu pustite, da čim več govori. Foto: Shutterstock

Bodite pozorni na (čutne) podrobnosti

Eden od ključnih vpogledov je, da ko se spomnimo pravega spomina, se sklicujemo na čutne podrobnosti (kako so stvari izgledale, dišale itd.), pa tudi na to, kako smo se počutili ob določenem dogodku. Po drugi strani pa, ko razpredamo o izmišljeni pripovedi, pogosto uporabljamo »kognitivne operacije«, ki so veliko bolj logične in stvarne.

Na primer, recimo, da govorite o tem, da greste domov iz kina. Če gre za pravi spomin, se bo vaš spomin verjetno osredotočil na zvok avtobusa, ki pljuska po luži, ali na vašo čemernost, ker ste mokri. Če gre za laž, bo vaša zgodba bolj verjetno v obliki: »Deževalo je, zato sem moral imeti svoj dežnik.« Tisti, ki govorijo resnico, navadno vključujejo čutne opise; lažnivci pa ne.

Vas bodoči mož razvaja z diamantom ali vas zavaja s ponaredkom?

Med pogovorom »lažnivca« zaposlite

»Model kognitivne obremenitve« prevare trdi, da je laganje večopravilno in zato težko. Lažnivci morajo načrtovati, kaj bodo povedali, se spomniti svoje vloge in zatreti resnico. Če želite odkriti lažnivca, morate njegovo laganje otežiti. V tem primeru jim dajte druge naloge, ki jih morajo opraviti, medtem ko pripovedujejo svojo zgodbo. Če so njihovi možgani preveč zaposleni z drugimi stvarmi, ne bodo imeli dovolj mentalnih virov, da bi lagali ali vsaj lagali prepričljivo.

Torej, če sumite, da vaš partner vara, mu med vožnjo postavljajte vprašanja. Če mislite, da si nekdo izmišljuje, ga pripravite do tega, da ponovi zgodbo za nazaj (kar je kognitivno veliko težje).

Menda smo ljudje dobri v laganju in posledica tega je, da mnogi dobro ugotovijo ali nekdo laže. Obstaja namreč nešteto pokazateljev, premorov, obračanja fraz in tako dalje, na katere smo vsi uglašeni, toda ta tri pravila lahko še izboljšajo vašo sposobnost zaznavanja laži.

Bo izklapljanje interneta postalo novo orodje za nadzor?