2. del: Zakaj na Loteriji nočejo podeliti 90 milijonov evrov

Drugi del članka "Zakaj na Loteriji nočejo podeliti 90 milijonov evrov".
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Prvi del članka preberite TU.

 

Loterijske milijarde

Vse našteto je glasba za ušesa vseh, ki prirejajo loterijske igre. Sodeč po podatkih Svetovnega združenja loterij (WLA), jim gre vsako leto bolje. Če je 152 članov združenja leta 2013, ko je bil svet še vedno v primežu finančne in gospodarske krize, ustvarilo dobrih 188 milijard dolarjev prihodkov, so ti kljub dejstvu, da je bilo leta 2016 v združenju manj članov (148), dosegli 273 milijard dolarjev. Za primerjavo, to je zgolj 20 milijard dolarjev manj, kot je tistega leta znašal bruto domači proizvod Irske, kjer se pred visokimi davki skrivajo velikani, kot so Google, Apple, IBM, Pfizer, GlaxoSmithKline in številni drugi.

Za prihodnost loterijske industrije, ki je vsaj dvakrat večja od igralniške industrije, se ni bati. Četudi se rast vrednosti vplačanih srečk v razvitem svetu počasi umirja – v EU je bila za obdobje 2012–2016 le 0,8-odstotna – se v hitro rastočih gospodarstvih prebujajo novih »hazarderji«. Kitajci so na kitajski loteriji lani kupili skoraj petino več srečk kot leta 2015. Njihova vrednost je presegla 55 milijard evrov (426,6 milijarde juanov), kar je več od celotnih prihodkov Pekinga, kjer živi 21 milijonov ljudi.

Privid bogastva premamlja vse večje množice, čeprav se večina zaveda, da je možnost za osvojitev glavnega dobitka praktično nična. Verjetnost hitrega skoka med bogataše ob enem vplačanem loterijskem lističu pri igri eurojackpot znaša ena proti 95,3 milijona. Ali povedano drugače, 318-krat bolj verjetno je, da vas bo na poti iz službe zadela strela. Morda pa se matematiki motijo. Strele so namreč v Sloveniji v treh letih udarile v osem ljudi, medtem ko je sreča na eurojackpotu v manj kot letu dni (od decembra 2013 do aprila 2014) v Sloveniji udarila kar dvakrat, v Grosupljem in Žalcu. Sanje torej ostajajo, a vseeno se pripravite na sobotno realnost.


Dobrodelnost s prihodki od nesrečnikov

Leta 2017 je Loterija Slovenije v proračun prispevala deset milijonov evrov, in sicer s 15-odstotnim davkom od iger na srečo in desetodstotnim davkom od srečk. Za invalidske, humanitarne in športne organizacije pa je namenila skupno 14 milijonov evrov. Globalno loterije v dobrodelne namene prispevajo okoli 80 milijard dolarjev na leto, kar je okoli 28 odstotkov prihodkov, podobno kot v Sloveniji.

Več iz rubrike