Domov Trendi 25. Junij 2018.

Zakaj na Loteriji nočejo podeliti 90 milijonov evrov

loterija eurojack
© Reuters
Slovenijo (in Evropo) je spet zajela loterijska mrzlica. Glavni dobitek igre Eurojackpot namreč že nekaj tednov obljublja rekordno vrednost 90 milijonov evrov – više pri tej igri enostavno ne gre. Bo v tokratnem krogu le izžrebana dobitna kombinacija? Loterije bi bile bolj vesele, če ne …

Loterije po svetu prodajajo sanje. V Sloveniji in Evropi teče že četrti teden, ko množice sanjarijo o tem, kaj vse bi si kupile z rekordnim dobitkom ene največjih loterijskih iger v Evropi. Danes zvečer bodo med stiskanjem loterijskih lističev v rokah mnogi sanjali o dnevu, ko bodo lahko nadrejenim sporočili, da jih ne bo več v službo, ko bodo lahko s pomola stopili na svojo novo bleščečo jahto, odprli vrata ograje na svoje veliko posestvo in pred skokom v bazen zaprli vrata garaže, v kateri se skriva vozni park vrtoglavih zneskov vrednih jeklenih konjičev. Danes je mogoče vse, a že jutri se bo velika večina zbudila v realnost. Med več kot 40 milijoni, ki so vplačali svoj listek, bo srečnežev le peščica. Dobitkov po nekaj deset tisoč evrov ali več je pri rekordnih zneskih, ko igra največ ljudi, običajno med deset in 20, le v začetku leta 2017, ko si je glavnega razdelila peterica, jih je bilo 70.

Slovenci smo za loterijske srečke lani namenili 89 milijonov evrov, kar je povprečno 44 evrov na prebivalca.

Glavni dobitek v igri eurojackpot bo enemu ali več srečnežem – morda že danes – prinesel najvišji možni znesek četrtič v zgodovini. Jackpota v vrednosti 90 milijonov evrov se je leta 2015 v maju prvič razveselil nekdo na Češkem, leto zatem, 14. oktobra, so milijoni presenetili srečneža v Nemčiji, medtem ko so imeli v začetku leta 2017 pri izbiri številk srečno roko na Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji. Zadnjič je vrisk nepopisne loterijske sreče zbudil sosede na Finskem, v večernih urah letošnjega 9. februarja. Če bi glavni dobitek tokrat romal v roke Slovenke ali Slovenca, bi bil ta po plačilu 15-odstotnega davka nemudoma bogatejši za več kot 80 milijonov evrov. Ne smemo namreč pozabiti, da bi poleg glavnega dobitka v višini 90 milijonov evrov pospravil še dvakrat dobitek 5+1, za katerega je v skladu rekordnih 24 milijonov evrov. Ko je bil letos izžreban 90-milijonski eurojackpot, je bilo podeljenih osem dobitkov 5+1, v tokratnem primeru bi to za našega srečneža pomenilo dodatnih 6 milijonov evrov (zmanjšanih za davek).

 | Author:

Mrzlice polnijo loterijske blagajne

Loterije si manejo roke, ko dobitek doseže rekordno vrednost, saj med prebivalstvom vzbudi veliko zanimanja, posledično pa se vplačila močno povečajo. Po januarju lanskega leta nagradni sklad za jackpot ni več dosegel rekordne vrednosti (podobno je bilo tudi pri slovenski igri loto). Leta 2017 je bilo vplačanih šest izžrebanih sedmic in enajst jackpotov, zato je bila povprečna vrednost sedmice in jackpota bistveno nižja kot leto poprej, kar najbolj vpliva na ustvarjen promet tako v Loteriji Sloveniji kot v drugih evropskih loterijah. Višina ustvarjenega prometa je namreč pri loterijskih igrah odvisna od števila udeležencev in njihovih vplačil – na oboje pa poleg velikosti (oz. v primeru slovenskega trga majhnosti) populacije najbolj vpliva tudi privlačnost skladov za glavne dobitke. Loterije v 33 državah, kjer prirejajo igro eurojackpot, so lani z njo ustvarile 1,83 milijarde evrov prihodkov. Vsa izplačila dobitkov niso dosegla niti 482 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih 26 odstotkov vseh vplačil.

Glavni dobitek Eurojackpot je bil doslej izplačan štirikrat.

Slovenija je majhen kamenček v mozaiku evropske loterijske zgodbe. V letu 2017 smo Slovenci za igre na srečo namenili 89 milijonov evrov, kar je v povprečju 44 evrov na prebivalca v enem letu. Glede na to, da Loterija Slovenije polovico vplačil porabi za dobitke, to pomeni, da povprečen Slovenec na leto vplača 22 evrov več, kot se porabi za izplačila. Po tem kriteriju se uvrščamo pod povprečje evropskih držav.

Z Loterije Slovenije so nam posredovali tudi primerjavo z našo južno sosedo: po podatkih Hrvaške loterije so leta 2016 z vsemi igrami na srečo (klasične igre na srečo, stave, kazinojske igre in avtomati) ustvarili 160 milijonov evrov prometa, samo z igrami z žrebanji ter srečkami (kar je ustrezna primerjava z Loterijo Slovenije) pa 88 milijonov evrov prometa. Približno toliko kot Loterija Slovenije, kar lahko kaže na dvoje. Prvič, da so Hrvati, ki jih je dvakrat več kot Slovencev, zavoljo precej nižjih realnih prihodkov bolj previdni pri svoji porabi. In drugič, da so preprosto manj hazardersko razpoloženi.

 | Author:

Preudarni Rusi, potratni Italijani in Avstralci

Priljubljenost kupovanja srečk se po evropskih državah močno razlikuje. Po podatkih Zveze Loterij na primer za ta namen zelo malo porabijo Bolgari – zgolj 12 evrov na prebivalca na leto. Na nasprotni strani lestvice so prebivalci Cipra, Danske, Finske, Grčije in Italije, ki po tem kriteriju porabijo več kot 200 evrov na prebivalca na leto, rekorderji so Italijani, ki presegajo celo 400 evrov na leto na prebivalca.

273 milijard dolarjev prihodkov ustvarijo v enem letu loterije po svetu.

Lani zbrani podatki (za leto 2016) kažejo, da so loterije res velik posel. Članice zveze v Evropski uniji so v enem letu prodale za kar 79,8 milijarde evrov srečk. Če prištejemo še članice, ki delujejo v evropskih državah nečlanicah EU, pridemo do številke 87,1 milijarde evrov.

V Evropski uniji je povprečje 140 evrov na prebivalca na leto. Če temu dodamo še države nečlanice EU, pa povprečna številka močno pade, in sicer na 92 evrov na prebivalca. Zakaj? Ker povprečje močno zniža Rusija s svojimi več kot 146 milijoni prebivalcev, ki na leto po tem kriteriju za loterijo porabijo manj kot dva evra na prebivalca. Tudi zunaj EU so v Evropi države, kjer prebivalci namenijo veliko za loterijske srečke, na primer na Norveškem in v Švici, enako pa je tudi v Izraelu, kjer znesek na prebivalca na leto presega 200 evrov. Če pogledamo celoten sektor iger na srečo (torej vključno z igralnicami), potem daleč največ denarja za te namene porabijo Avstralci. Povprečna izguba na prebivalca tam presega tisoč evrov na leto, blizu jim sledi Singapur. Pri tem je sicer treba upoštevati, da velike igralniške destinacije privabijo veliko turistov, kar nekoliko izkrivlja sliko. Na tretjem mestu so Irci, sledijo pa jim Kanadčani, Finci in Italijani, vsi v igrah na srečo na leto izgubijo več kot 500 evrov na prebivalca.

Drugi del članka preberite TU.

 

 

Komentarji 1 Poglejte vse
  • FaLot0 07:06 15.junij 2018.

    Slovenska loterija je čista natega!!! Če naredimo analizo za kar nekaj let nazaj, ugotovimo neverjetno podobnost, med časom naraščanja vrednosti in milijonskimi skladi za dobitek. Že vsa leta se namreč dogaja enako: dobitek narašča do poletja in postane (več)milijonski in ...Prikaži več! BUM, potem se zgodba ponovi okoli novega leta. Da pa ne bi bilo tako vpadljivo se vmes izplača kakšna manjša sedmica na lotu, med tem pa narašča vrednost Loto Plus nad milijon. Prevererite vsa leta in videli boste da je res.

Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.