Ob začetku pandemije marca letos sem zapisal, da težki časi naplavijo močne ljudi, ki nato znova ustvarijo dobre čase. Težki časi prav tako ustvarijo naravno selekcijo, v kateri se povsem jasno izkristalizira resnično bistvo vsakega posameznika, njegova prava narava. Po drugi strani težki časi neusmiljeno razkrinkajo nevedneže, zaslepljence, bleferje, slabiče, in sebičneže. Težke čase, pa naj se sliši še tako protislovno, zato včasih potrebujemo. Zato, da se kot družba prečistimo. 

Tudi leto 2020 je dokazalo, da to zlato zgodovinsko pravilo še kako drži. Od začetka pandemije se je človeštvo nemudoma razdelilo na dve struji – na tisto, katere predstavniki so cele dneve prestrašeno meketali in iskali zarotniško organizacijo, ki je povzročila to zdravstveno krizo in na tisto, katere predstavniki so takoj prepoznali magnitudo problema in nemudoma začeli proaktivno delovati: kot znanstveniki, zdravniki, drugi zdravstveni delavci, politiki, predstavniki civilne zaščite, šolniki, novinarji, pravniki, ekonomisti, umetniki …

Ko sem že v začetku pomladi razmišljal o enormni grožnji, ki jo je pandemija predstavljala tako zdravstvu in gospodarstvu, kot tudi psihičnemu zdravju ljudi po celem svetu, sem ženi  omenil, da me navkljub apokaliptičnim napovedim preveva nekakšna nenavadna mirnost, da imam občutek, da gre za tako nevaren pandemični cunami, ki bo povzročil doslej še ne videno mobilizacijo najvplivnejših in najbogatejših ljudi in podjetij našega planeta – ti pa bodo naredili prav vse, da bodo krizo v rekordnem času tudi izkoreninili – in sicer s tem, da bodo v razvoj cepiva vložili rekordne količine denarja.      

Verjel sem v to, da velesile ne bodo kar tako dopustile propada svojih imperijev, kot tudi, da pandemija resno ogroža globalni primat in celo preživetje številnih multinacionalk in korporacij. V igri je bilo enostavno preveč moči in kapitala, da bi ga njegovi nosilci zakockali zaradi nekega mikroskopskega virusa.


Naj si o milijarderjih in o velesilah mislimo karkoli si že mislimo, a spoznanje, da so prav njihove milijarde, vložene v razvoj cepiva, rešile planet, dokazuje predvsem to, kako močno smo vsi skupaj povezani in, da kapital ne more brez ljudi, enako kot ljudje ne morejo brez kapitala.             

Če na stvari pogledamo iz tega zornega kota, se nam razodene še eno, več kot spodbudno dejstvo: čeprav marsikoga skrbi, da bodo vsi napori, vloženi s strani znanstvenikov, zdravnikov, kapitala in politike (pa tudi številnih povsem običajnih dobronamernih ljudi), razvrednoteni zaradi najrazličnejših populistov, predstavnikov teorij zarote, antivaxerjev, antigatesov, Facebook in Twitter iskalcev petih minut slave, ter številnih drugih mesečnikov, ki bodo ljudi masovno odvračali od cepljenja in tako povzročili, da se bo zdravstvena kriza in življenje s številnimi omejitvami raztegnila še v naslednja leta, pa je skrb v resnici odveč.

Prvič zato, ker smo prav vsi malo koristoljubni. Raje gremo k tistemu, ki nam ponudi nekaj oprijemljivega. Lepa dekleta se bodo praviloma odločala za finančno bolj preskrbljene možakarje, kot pa za revne nakladače, ki jim obljubljajo gradove v oblakih.

Podobno je s širokimi ljudskimi množicami. V dvomu, ali verjeti uveljavljenim znanstvenikom z več desetletnimi izkušnjami in s številnimi priznanji na področjih farmacije, imunologije, epidemiologije, ipd., ali pa spletnim šarlatanom, ki so na področjih, o katerih širijo teorije zarote, absolutne nule, se bodo vsi tisti, ki jim je ostale vsaj še nekaj mikrogramov zdravega razuma (takih pa je vendarle večina), prej ali slej odločili za prve, pa četudi si morda o njih mislijo, da so tajni agentje ali plačanci hudobnih farmacevtskih multinacionalk. Še vedno bolje učeni plačanec kot pa sumljivi prodajalec megle. In tako bo sčasoma od skeptikov ostala le še majhna radikalna skupinica ujetnikov lastnih zablod.

Družbeno povsem nepomembna.     

In drugič zato, ker bo cepljenje dejansko postalo modna muha. Tudi tisti, ki imajo v glavi več prazne slame kot možganskih celic bodo namreč ugotovili, da potrdilo o cepljenju, če ne drugega, odpira vrata v svobodo. In predstavlja tudi znak prestiža. Če ne boš cepljen, ne boš »in«. Cepilna knjižica bo postala pravi hit. Kot najnovejši Applov iPhone, kot Vuittonova torbica, kot Diorjev parfum.  

Zato, dragi sodržavljani, vam v novem letu želim predvsem to, da prisluhnite velikemu Gandiju, ki je dejal, da so zmagovalci narejeni iz nečesa, kar leži globoko v njih – iz hrepenenja, iz volje, iz vizije.
In zmagovalci leta 2020 so znanstveniki.                              

* Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.