Zakaj je smiselno zaščititi blagovno znamko?

Ivo Grlica, Katja Kreft
Foto Shutterstock

Po dolgem času trdega dela, ogromnih investicij in razvoju edinstvenega logotipa, začne vaše podjetje beležiti rast ter postaja vedno bolj prepoznavno. Potem pa.. Praktično čez noč trg preplavijo izdelki, identični vašim in spoznanje, da ste postali žrtev kraje intelektualne lastnine. Več kot neprijetno.

A vendar se lahko z učinkovito zaščito intelektualne lastnine uspešno izognemo tudi takim nezaželenim posledicam in potencialnim dolgotrajnim sodnim procesom.

Blagovna znamka je pravica intelektualne lastnine, natančneje industrijske lastnine, katere namen je zaščita registriranih blagovnih znakov, ki označujejo posamezne proizvode. Označevanje izdelkov ni nov pojav, saj ga poznamo že pri najstarejših civilizacijah. V Mezopotamiji so tako z različnimi reliefnimi oblikami označevali posode, z razvojem obrti in trgovine v srednjem veku, pa je bila oznaka blaga poleg razlikovalne funkcije tudi pomemben kazalnik kakovosti, še posebej, če je bilo blago izdelano zunaj ceha. Danes se potrošniki pogosto odločajo za izbiro znanih in uveljavljenih blagovnih znamk, pri čemer kakovost in izvor morda sploh nista več ključni faktor, pomembno vlogo igra predvsem privlačno in množično oglaševanje izdelkov.

Registracija imena podjetja, izdelkov in logotipov kot blagovnih znamk vam bo v prvi vrsti omogočila nadzor nad tem, v kolikšni meri in kdo bo lahko uporabljal vašo blagovno znamko, poleg tega pa prinaša še mnoge druge koristi.
 
Preberite več: 276 milijonov evrov gospodarske škode povzročijo v Sloveniji vsako leto ponaredki


Prednosti registracije blagovne znamke

V primeru, da se na trgu pojavijo identični ali podobni izdelki, kot je bilo nakazano v uvodni hipotetični zgodbi, registracija blagovne znamke omogoča učinkovit umik takih izdelkov s trga ter bistveno olajša dokazovanje lastninske pravice na vaši blagovni znamki. Poleg tega registracija ščiti v primerih, ko bi konkurenčno podjetje naredilo še korak naprej in poskušalo registrirati blagovno znamko kot svojo. Prav tako predstavlja učinkovit način zavarovanja pred primeri, ko bi bili primorani preoblikovati blagovno znamko in uničiti izdelke, saj bi na trgu že obstajalo registrirano enako ali podobno ime blagovne znamke.

Blagovna znamka je pravica intelektualne lastnine, natančneje industrijske lastnine, katere namen je zaščita registriranih blagovnih znakov, ki označujejo posamezne proizvode.

Ni odveč omeniti, da zaščitena blagovna znamka pomeni tudi zelo pomembno prednost za potencialne poslovne partnerje in vlagatelje ter krepi konkurenčni položaj podjetja na trgu.

Koristi, ki jih prinese zaščitena blagovna znamka, lahko v grobem razdelimo v tri kategorije. Najstarejši in najbolj poznan je tako imenovani pasivni pristop, pri katerem se intelektualna lastnina šteje predvsem kot pomembna zaščita tržnega položaja in pri katerem se intelektualna lastnina obravnava kot sredstvo, ki povečuje konkurenčno prednost podjetja ter krepi njegovo sposobnost, da brani svoj položaj na trgu. Naslednja kategorija ali tako imenovani proaktivni pristop, za razliko od pasivnega pristopa, v intelektualni lastnini ne vidi zgolj sredstva zaščite, temveč tudi sredstvo za pridobivanje dobička, na primer prek licenciranja ali franšizinga. Pomembna prednost intelektualne lastnine, ki je ne gre prezreti, pa se uvršča v zadnjo kategorijo. Pri strateškem pristopu intelektualna lastnina predstavlja sredstvo za ustrezno davčno načrtovanje, še posebno, ko se odločamo za prenos intelektualne lastnine. Takrat bo smiseln prenos na subjekt, ki je v davčno ugodnem okolju.


Slabosti registracije blagovne znamke

Registracija, zlasti brez strokovne pomoči, je lahko stresna in zamudna, z njo pa so povezani tudi nekateri stroški, ki se, kot bo obravnavano v nadaljevanju, lahko zelo razlikujejo.

 
Preberite več: Miro Senica: Ponekod zaščita industrijske lastnine sploh ni smiselna


Tehtanje prednosti in slabosti

Naštete prednosti zaščitene blagovne znamke zanesljivo pretehtajo nad morebitnimi težavami. Stroški, čas in trud, povezani z registracijo, so vredni, saj le-ta podjetju zagotavlja pomemben nadzor in omogoča ohranitev pridobljenega ugleda.


Pred pričetkom registracije

Pred vložitvijo prijave za zaščito blagovne znamke je pomembno, da razmislimo o natančni strategiji zaščite blagovnih znamk. Zlasti se moramo vprašati, kakšno vrsto ter koliko blagovnih znamk želimo registrirati, kateri razred in podrazred registracije bi bil smiseln (vpliva na obseg zaščite, pristojbine za registracijo in morebitne ugovore tretjih oseb) ter opredeliti morebitna tveganja registracije, na primer, ali že obstajajo podobne blagovne znamke.

Poznamo več vrst blagovnih znamk; besedne, figurativne, oblikovne, vedno bolj pa so navzoče tudi netradicionalne oblike, kot so zvok, okus in kretnje. Urad za usklajevanje na notranjem trgu EU (OHIM) je tako v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ugodil registraciji vonja sveže pokošene trave za teniške žogice in vonju po pivu za opremo za pikado. Leta 2015 je Evropska unija odpravila zahtevo po grafičnemu prikazu znamke kot pogoju za registracijo. Namesto tega je pomemben zgolj dovolj trajen in obstojen prikaz znamke, kar pa še vedno lahko predstavlja problem pri registraciji vonja in okusa.

image
Foto Shutterstock


Registracija znamke, ki zgolj ponazarja, kaj izdelek je (na primer znamka Voda za vodo), znamke, ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga in znamke, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka, je prepovedana. Absolutne razloge za zavrnitev registracije znaka natančneje določa 43. člen ZIL-1. Pred postopkom registracije je prav tako obvezen razmislek, na katerem območju želimo blagovno znamko zaščitili, kar bo med drugim vplivalo tudi na stroške registracije.

Že pred začetkom registracije si moramo odgovoriti na vprašanja, kot so: Kje preti največja nevarnost zlorabe naše blagovne znamke? Kje jo želimo tržiti? Ali želimo globalno znamko? Če je naš cilj zaščita na čim večjem področju, bo na primer najbolj smiselna registracija na področju EU, ZDA in Kitajske. Glede na specifiko in delovanje posameznega podjetja, pa se bo lahko najbolj izplačala registracija še na točno določenem geografskem področju ali državi. Ker so znamke teritorialno omejene, pomeni, da so zaščitene le na območju, kjer je bila znamka prijavljena in registrirana.


Opredelitev stroškov registracije in ohranjanje pravnega statusa v EU in širše

Stroški pristojbin za registracijo znamke so odvisni od števila razredov klasifikacije, v katerih iščemo zaščito za našo znamko, od tega ali gre za individualno ali kolektivno znamko in od področja, na katerem želimo znamko zaščititi. Blagovno znamko se lahko zaščiti na nacionalni in/ali mednarodni ravni, odvisno od tega, ali podjetje deluje lokalno, nacionalno ali globalno. Registrirana znamka velja deset let od datuma vložitve prijave, lahko pa se jo podaljša ob ustreznem plačilu pristojbine. Postopek za registracijo ponavadi poteka od štiri do šest mesecev.

Ob objavi vloge (potrjena registracija blagovne znamke ni pogoj), je možna prijava za mednarodno širitev, na primer za ZDA, Kitajsko, Japonsko ali druge države članice Madridskega protokola – pogodbe, ki jo upravlja Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v Ženevi in ki jo je ratificiralo že več kot sto držav po svetu. Madridski protokol imetnikom blagovne znamke omogoča, da na razmeroma enostaven način zaščitijo svoje blagovne znamke v več državah z izpolnitvijo ene prijave neposredno pri svojem nacionalnem ali regionalnem uradu za blagovne znamke. Od pristopa Evropske unije k Madridskemu protokolu sta sistem blagovnih znamk Evropske unije in tako imenovani madridski sistem medsebojno povezana.

Čeprav stroški registracije blagovne znamke, predvsem na začetku, za podjetje niso zanemarljivi, lahko ugotovimo, da se zaradi varnosti, konkurenčne prednosti, možnosti odškodninskih tožb v primeru zlorab in drugih zgoraj naštetih prednosti, registracija nedvomno izplača.


---------------
Ivo Grlica, LL.M. (Dunaj) je pravni in davčni svetovalec z mednarodnimi izkušnjami ter strokovnjak za premoženjskopravna vprašanja (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).
Katja Kreft je študentka prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Sherman, A. 2011. Franchising and Licensing: Two Powerful Ways to Grow Your Business in Any Economy. AMACOM; Fourth edition, page 4
Več iz rubrike