Slovenci ne maramo ponaredkov, razen torbic

Ponarejanje je močno razširjen poslovni model v marsikaterem koncu sveta. V Turčiji cveti posel s ponarejenimi ročnimi urami, katerih cene se gibljejo od nekaj evrov pa tja do nekaj tisočakov. »Če je cena nižja od desetine cene originala, potem je ponaredek slab,« je za Forbes pred leti dejal eden izmed poznavalcev ponarejevalskega podzemlja luksuznih ur, v katerem si nemalokrat najdejo zaposlitev upokojeni zaposleni iz švicarskih urarskih velikanov. Na tržnici Arizona takšnih ur ni, tiste za nekaj deset evrov pa prvič zgolj spominjajo na original in drugič praviloma prenehajo delovati čez nekaj mesecev. Podobno je s dizajnerskimi torbicami. Nekaterih še tako poznavalsko oko ne bo ločilo od originala, medtem ko bi ob tistih slabše kvalitete zgolj zmajevali z glavo. Ponaredki so lahko ceneni in so lahko odlični, prav vsi pa povzročajo določeno gospodarsko škodo.

276 milijonov evrov gospodarske škode povzročijo v Sloveniji vsako leto ponaredki.

V Sloveniji imamo zaradi ponarejanja vsako leto 276 milijonov evrov gospodarske škode, kar predstavlja 13,4 odstotka prihodkov po podatkih Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Evropsko povprečje je skoraj šest odstotnih točk nižje. Največ gospodarske škode povzročijo ponaredki v tekstilnem sektorju, farmaciji, kozmetični industriji, pri ročnih torbicah in pametnih telefonih.
Zaščita intelektualne lastnine je torej pomembna, vendar je pomemben pravilen pristop podjetja k zaščiti. Intelektualno lastnino delimo na patente, modele, znamke in avtorske pravice. Vsi so rezultat neke unikatne in prvotne ideje, ki se je razvila s pomočjo človekovega intelekta. Stvaritev sama po sebi je neopredmetena, a po zaščiti v registrih jo imetnik lahko izkorišča za komercialne namene.

Ali veste, da je Argeta zaščitila odtenek oranžne barve?

Raziskave, ki so jih v letih od 2013 do 2016 skupaj z Evropskim uradom za patente opravili na EUIPO, kažejo, da je kar 40 odstotkov evropskega BDP neposredno povezanega z intelektualno lastnino oziroma s podjetji, ki intenzivno vlagajo v zaščito intelektualne lastnine (podjetja, ki imajo najmanj dve zaščiti patenta, dizajna ali blagovne znamke). V Sloveniji je delež še nekaj odstotkov večji.
Intelektualna lastnina pa je prav tako veliki zaposlovalec. Nanjo je vezana dobra tretjina zaposlitev tako v Sloveniji kot v Evropi, samo v Sloveniji podjetja, ki vlagajo veliko truda v zaščito intelektualne lastnine, poskrbijo za 17 odstotkov vseh zaposlitev. Delež je še večji, ko tem družbam prištejemo še vsa podjetja, ki zaradi sodelovanja s temi podjetji dodatno zaposlujejo. Intelektualna lastnina povečuje tudi izvoz, saj je devetdeset odstotkov izvoza neposredno povezanega z intelektualno lastnino.

Zaščita samo v Sloveniji ne zadošča več

Prvi registri znamk so bili vzpostavljeni na nacionalni ravni. Pri nas za to poskrbijo na Uradu za zaščito intelektualne lastnine (UIL), ki se po številu registracij sicer ne more kosati z največjimi gospodarskimi silami v Evropi, a glede na razmerje med številom prijav za pravice intelektualne lastnine in številom zaposlenih je urad izjemno produktiven. Njihov cilj je pravočasno, učinkovito in kakovostno podeljevanje in registriranje pravic intelektualne lastnine, vodenje registrov in pomoč ter zastopanje vseh deležnikov od pravnikov do lastnikov podjetij. Tovrstni registri prispevajo k spodbujanju inovativnosti, k učinkovitemu sistemu intelektualne lastnine, razvoju kulture in gospodarstva ter dvigu kakovosti življenja. Registracija kakršnekoli stvaritve ni nujna, a je postala nepogrešljiva pri zagotavljanju kakovosti in oblikovanja blagovnih znamk. Desetletna pristojbina za Slovenijo znaša 250 evrov.

Preberite še

Pravno mnenje o zaščiti intelektualne lastnine: MIRO SENICA

UIL je pred kratkim predstavil kampanjo »Ne ponaredkom!«, s katero so potrošnike opozarjali na njihovo nevarnost, saj so lahko slabe kakovosti in škodljivi za zdravje. Tudi na Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) poudarjajo dobro novico, da Evropejci na splošno bolj zaupamo originalom. Podjetja, ki so v zaščito intelektualne lastnine vložila več truda, razvoja in včasih tudi denarja, prodajajo bolje. Gre za tek na dolge proge. Izjavo potrdi lestvica podjetij, ki so na območju Evropske unije v zadnjih desetih letih zaščitila največ intelektualne lastnine. Na prvih mestih najdemo podjetja, kot so Nike, Samsung Electronics, Balmain Paris, Microsoft, LG Electonics, Apple, Rieker Schuh, Bosch ... V Sloveniji pa so podjetja Gorenje, Akrapovič in Tenvip tista, ki na ravni Evropske unije zaščitijo največ modelov. Slovenci so na splošno privrženci originalnih izdelkov in kakovosti ter se le stežka zatekajo k ponaredkom in nezaščiteni lastnini. Statistika kaže, da če že, si Slovenci najraje omislijo ponarejene ženske torbice.

Reuters

Podjetja morajo razmišljati širše

Globalizacija je prinesla nove trge in internacionalizacijo podjetij. Zato je treba blagovno znamko zaščititi v vseh državah, v katerih podjetje trži svoje izdelke. Prijavo zaščite so zato podjetja začela vlagati tudi na tujih nacionalnih uradih, kar pa je proces podražilo in zavleklo.

Luis Berenguer, EUIPO: Zaščita da izdelku dodatno vrednost, a ta ne pomeni ekskluzivnosti, ampak brezskrbno širšo množično uporabo.

Tukaj je na poslovni parket leta 1994 stopil EUIPO, decentralizirana agencija Evropske unije, ki stoji v obmorskem mestecu Alicante v Španiji. Njihova naloga je pomoč podjetjem, da poenostavijo proces registracije, saj ponujajo enotno registracijo intelektualne lastnine za vse države Evropske unije. »Pravna oseba mora registrirati in zaščititi produkt v vseh državah, v katerih želi izvažati oziroma prodajati, in za to porabi precej časa in denarja, saj postopek med drugim zahteva lokalnega odvetnika,« razloži zaščito na širši ravni Luis Berenguer, pravnik in vodja oddelka za komuniciranje na sedežu urada. Tovrstna registracija poteka prek spletnega obrazca v maternem jeziku in stane 850 evrov za deset let z možnostjo podaljšanja. Za podjetja z večjimi apetiti je tu še mednarodna pot. Prijavo znamke, ki jo podjetja opravijo na nižjih institucionalnih ravneh, lahko nadgradijo na razširitev varstva intelektualne lastnine na globalni ravni, v vse države podpisnice madridskega protokola za mednarodno registracijo znamk (ZDA, Japonska, Avstralija, Kitajska, Rusija, EU). Postopek traja nekje od tri do šest mesecev.

Modeli kot gonilnik razvoja inovacij

Zaščita modela, torej videza izdelka (oblika, vzorec in barve) je enako pomembna. Na EUIPO se lahko podobno hitro in preprosto opravi prek spletnega obrazca. Pravico podjetje obnavlja do 25 let in pristojbina za registracijo modela stane skupaj 350 evrov. Registracija modela na nacionalni ravni v Sloveniji stane precej manj, 80 evrov, vendar je zaščita posledično tudi omejena le na slovenski trg.

Reuters

Vsako podjetje si svojo identiteto ustvari ravno z blagovno znamko in z izvirno ustvarjenim oblikovanjem izdelka. S tem se podjetje ločuje od konkurence in stranke podjetje hitreje in bolje prepoznajo na trgu. Na sedežu EUIPO razložijo, da morajo podjetniki za zaščito intelektualne lastnine oziroma modelov poskrbeti sami: »Si predstavljate, da Steve Jobs ne bi zaščitil Applovih izdelkov? Ti so danes znani kot del ene najdragocenejših blagovnih znamk na svetu, v nasprotnem primeru pa bi postali javna last.«
Zaščita kreativnega dela in inovacije je pomembna tako za podjetje kot za celotno gospodarstvo države. »Ko pomislimo na Italijo, pomislimo na italijanski dizajn – moda, avtomobilska industrija, interier, konec koncev tudi prehrambna industrija,« pove Berenguer. »Zaščita da izdelku dodatno vrednost, a ta ne pomeni ekskluzivnosti, ampak brezskrbno širšo množično uporabo.«

Reuters

Število prijav zaščite intelektualne lastnine se povečuje

Zaupanja v kakovost in z njo večjega deleža registracije različnih modelov je čedalje več. V zadnjih desetih letih se je število registracij podvojilo na 100.000 na leto, vse skupaj pa imajo registriranih več kot milijon modelov v EU. »Razmere se izboljšujejo, ljudje so začeli ceniti originalne ideje ter inovacije in zato jih podjetja vedno pogosteje zaščitijo. Evropska kultura očitno ne prenaša več ponaredkov,« doda Berenguer. K registaciji dodatno spodbuja cena registracije intelektualne lastnine, ki se je z leti znižala: »Namen Evropske unije ni opehariti podjetja, temveč jih spodbuditi k proaktivnemu ravnanju. Kasnejše tožbe in procedure na sodiščih so dolgotrajne in predrage, škodijo vsem deležnikom.«

Njihove študije kažejo, da smo Slovenci po številu inovacij glede na velikost BDP države na četrtem mestu med evropskimi državami. Lani so na EUIPO prejeli 150 slovenskih prijav za zaščito intelektualne lastnine v evropskem prostoru, število prijav za zaščito modelov pa se je v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 50 odstotkov, kar Slovenijo postavi v vrh med hitrorastočimi državami, ki se zavedajo pomembnosti zaščite modelov. In tudi Slovenci se na splošno zavedajo pomembnosti zaščite intelektualne lastnine. Raziskava o percepciji intelektualne lastnine med prebivalci Evropske unije kaže, da se 90 odstotkov Slovencev strinja, da zaščita intelektualne lastnine prispeva k izboljšanju kakovosti izdelkov in storitev, kar 98 odstotkov pa se jih strinja, da je intelektualna lastnina pomembna za vlagatelje, ustvarjalce in podjetnike, ki so z zaščito lahko pošteno plačani za svoje intelektualno delo.

Reuters

Nagrade višajo tržno vrednost 

Nagradi red dot in if design award sta na področju industrijskega oblikovanja in oblikovanja izdelkov cenjeni in izdelku dajo dodatno tržno vrednost. Podobno je EUIPO zagnal iniciativo DesignEuropa Awards za ozaveščanje o pomembnosti zaščite modelov na evropski ravni. Z nagradami vsaki dve leti prepoznajo najboljše lastnike modelov, ki učinkovito upravljajo zaščito modelov in s tem poudarjajo najbolje oblikovane izdelke na področju industrijskega oblikovanja. Letos poteka druga izdaja nagrad, ki se bo končala s slavnostno podelitvijo nagrad 27. novembra 2018 v Varšavi na Poljskem.