Miro Senica: Ponekod zaščita industrijske lastnine sploh ni smiselna

Podjetje mora upoštevati kriterije, vezane na teritorij, kjer namerava zaščiti svojo industrijsko lastnino: obseg poslovanja, pričakovani donosi ter specifike tržne niše in relevantnega trga. Namreč, ekonomsko nesmiselno je zaščititi industrijsko lastnino na teritoriju, kjer podjetje ne bo poslovalo oziroma ne bo doseglo velikih donosov od poslovanja. Prav tako je v nekaterih primerih ekonomsko nesmiselno zaščititi industrijsko lastnino v državah, kjer se izdelki na veliko ponarejajo, niti če podjetje na trgu ni prisotno, poleg tega ne obstaja niti učinkovito pravno varstvo v primeru kršitve pravic industrijske lastnine.

Večina delavcev enega izmed velikih slovenskih farmacevtskih podjetij bi lahko ostala na cesti.

Na vprašanje, ali je pravice industrijske lastnine bolje zaščititi na državni, evropski ali svetovni ravni, si mora podjetje najprej odgovoriti samo, pri tem pa upoštevati ekonomičnost glede na stroškovni aspekt zaščite. Iz svoje odvetniške prakse vidim, da se v Sloveniji zavest o spoštovanju pravic industrijske in intelektualne lastnine zadnja leta stopnjuje, smo pa še relativno daleč od zavesti in učinkov pravnega varstva v primeru kršitve v nekaterih drugih državah oziroma jurisdikcijah, na primer v ZDA ali Veliki Britaniji.

Povezan članek: Slovenci naj bi izredno cenili intelektualno lastnino in sovražili ponaredke, ... razen torbic.

Praviloma dobro vzpostavljen sistem varstva pravic industrijske lastnine in njihovo učinkovito sodno varstvo blagodejno vplivata na razvoj gospodarskega sistema države. Podjetja, katerih poslovanje temelji na pravicah industrijske lastnine, se raje ustalijo v jurisdikcijah, kjer bodo kršitve njihovih pravic industrijske lastnine strogo, dosledno, predvsem pa pravno predvidljivo sankcionirane. Pa tudi sicer lahko ustrezna zaščita pravic industrijske lastnine predstavlja ločnico med uspehom in neuspehom podjetja, in to z več vidikov (podjetje s tem gradi prepoznavnost, lažje prodre na trge, je zanimivejše za potencialne vlagatelje, ima višjo dodano vrednost ...).

Shutterstock

Spomnim se primera, ko sem se moral zaradi tega, da sem spisal ugovor proti predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero je eno podjetje zaradi domnevnih kršitev pravic industrijske lastnine želelo dobesedno ustaviti proizvodno linijo drugega podjetja (naše stranke), predčasno in urgentno vrniti z dopusta. Z ugovorom proti predlogu nam je uspelo, celotna bitka pa je bila dolga dvanajst let in zelo naporna. Če bi sodišče takrat izdalo začasno odredbo in naši stranki prepovedalo nadaljnjo proizvodnjo produktov, bi večina delavcev enega izmed velikih slovenskih farmacevtskih podjetij ostala na cesti. Skratka, pravice industrijske lastnine je treba jemati skrajno resno in v zvezi z njimi postopati previdno – ne glede na to, na kateri strani se podjetje nahaja, saj so posledice napačne odločitve lahko zelo drage in tudi sicer v različnih pogledih zelo hude.

Ali veste, da je Argeta zaščitila njihov odtenek oranžne barve?