Veliki investitorji odpirajo denarnice; zlato vse bolj priljubljeno

V svetu negotovosti, ki smo mu priča v letu 2020, vse več investitorjev išče varna pribežališča za svoje premoženje, ki bodo zmogle vsaj ohranjati kupno moč njihovega imetja. Če smo še lahko pred leti izbirali med večjim številom alternativ, lahko tokrat rečemo, da je trenutna izbira zelo omejena.
 
Rekordno nizke obrestne mere, ki naj bi jih Ameriška centralna banka na teh nivojih ohranjala vse do leta 2023 ter neomejeno tiskanje denarja, katerega namen je na vsak način sprožiti inflacijo v prihodnje, sta dejavnika, ki ustvarjata popolno situacijo za zlato.
 
Pravzaprav lahko rečemo, da je zlato že v zadnjih 20-ih letih izvrstno opravljalo funkcijo ohranjanja kupne moči, po letu 2020 pa bo to še posebej očitno. Ne smemo prezreti, da je od uvedbe evra v Evropi leta 1999, skupna evropska valuta v primerjavi z zlatom izgubila več kot 83 odstotkov vrednosti. Nič kaj drugače ni v primerjavah zlata z ostalimi valutami.
 

 
Strahu pred upadom kupne moči naših valut se v zadnjem času vse bolj priključuje strah pred padci na borznih oziroma kapitalskih trgih.
 
Sveže natisnjen denar namenjen revitalizaciji svetovnih gospodarstev, je bolj kot na vzpon ekonomskih dejavnosti, špekulativno vplival na nadaljnjo rast delniških trgov, katerih konstantno rast smo sicer opazovali vse od leta 2012. A ne moremo mimo dejstva, da je razmik stanja v realnem gospodarstvu od cenovnih nivojev delnic v tem trenutku rekorden.
 
Prav zaradi tega dejstva je vse več analitikov prepričano v to, da nas čaka neizbežna »ohladitev« delniških trgov, ki bo ustrezna realnemu stanju v ekonomijah. V prihodnje zato pričakujemo večje prenose premoženja iz špekulativnih, precenjenih naložb, v varne in podcenjene naložbe.


Zlato lahko v tem trenutku obravnavamo kot najbolj varno naložbo, ki je kljub okoli 20-odstotni rasti v letošnjem letu, v primerjavi z delnicami in nepremičninami, še vedno podcenjeno in predstavlja izredno nakupno priložnost. Politika nizkih obrestnih mer tudi v prihodnjih letih, pričakovana višja inflacija ter vse večja količina denarja, ki je potrebna za dvig likvidnosti in zagon gospodarstev po svetu, pomenijo »vodo na mlin« višji ceni zlata tudi v prihodnjih letih.
 
Potencial zlata kot zaščite premoženja, ki so ga v zadnjih letih prepoznavale centralne banke ter posamezniki iz »vzhodnega« dela sveta (Kitajska, Indija, Rusija, Kazahstan, Turčija), prepoznavajo nove skupine investitorjev, ki lahko oziroma bodo ceno zlata pomaknile na še višje nivoje.
 
Posebej moramo izpostaviti dejstvo, da na trg plemenitih kovin v tem trenutku prihajajo »veliki« kupci v obliki premožnih investitorjev, milijarderjev ter velikih finančnih in pokojninskih institucij. Če naštejem le nekaj najbolj aktualnih in odmevnih naložb na področju plemenitih kovin v zadnjem mesecu:

•         Warren Buffet, milijarder in legendarni investitor, je s svojim podjetjem Berkshire Hathaway vstopil v lastništvo 2. največjega proizvajalca zlata na svetu, v podjetje Barrick Gold. Vrednost investicije je ocenjena na 563 milijonov ameriških dolarjev.
•         Eric Sprott, milijarder in lastnik kanadskega podjetja Sprott Inc., je v mesecu septembru vstopil v lastništvo enega izmed največjih proizvajalcev srebra na svetu, First Majestic Silver Corp.. Vrednost investicije je ocenjena na 59 milijonov ameriških dolarjev.
•         BlackRock Inc., ameriško finančno podjetje, ki je s 7,4 trilijoni ameriških dolarjev sredstev največji upravljalec naložb na svetu, je v mesecu avgustu delež izpostavljenosti srebru v okviru naložb (SLV), povečalo iz 6 na 26 odsotkov. Vrednost investicije je ocenjena na 92 milijonov ameriških dolarjev.
•         Ohio Police&Fire Pension Fund, ameriški pokojninski sklad, ki upravlja z okoli 16 milijard ameriških dolarjev, povečuje izpostavljenost zlata v svojem portfelju iz 20 na 25-odstotni delež. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 700 milijonov dolarjev.

Zgoraj omenjeni primeri so jasen dokaz, da na trg plemenitih kovin vstopajo veliki »igralci« z ogromnim kapitalom, ki zaradi  slabših obetov v prihodnje, iščejo tako varnost kot ustrezno razpršitev svojega kapitala. Poti izpostavljenosti trgu zlata, ki jih iščejo, je sicer mnogo, a ne pozabimo, da je investicijo, ki hkrati zagotavlja tudi najvišjo obliko zaščite premoženja, omogoča zgolj fizična oblika zlata.
 
V trenutnem trendu dogodkov lahko v prihodnje pričakujemo vse več govora o varnih naložbah. Splošen dvig kapitala v segmentu varnih investicij, bo pomenil večje odlive iz ostalih kapitalskih naložb kot so delnice, obveznice, nepremičnine... Trenutna globalna vrednost kapitalskih naložb je ocenjena na 650 trilijonov ameriških dolarjev (650.000 milijard), medtem, ko je vrednost naložb v investicijske oblike fizičnega zlata ocenjena na 4,5 trilijonov ameriških dolarjev.
 
Preliv samo enega odstotka vrednosti globalnega premoženja v zlato, bi povzročil najmanj podvojitev njegove trenutne vrednosti, ki je v tem trenutku 1.870 ameriških dolarjev (25.9.2020). Naj ob tem opozorim, da zlato trenutno predstavlja le okoli 0,6 odstotka vrednosti globalnih naložb, čeprav je njegov delež še leta 1960 znašal 5 odstotkov.


 
Razlogi za vključenost zlata v posameznikov portfelj, že dolgo niso bili bolj primerni. Povpraševanje po zlatu se stopnjuje, vstop velikih investitorjev pa ustvarja dodatno konkurenco, ki utegne vplivati, da dostopnost do fizičnih oblik zlata ne bo več samoumevna, tako po cenovni kot po dobavni plati.
 
Vsak dobro pripravljen finančni portfelj za prihodnost, bi moral stati na dobrih temeljih, poglavitni izmed njih pa je zlato.