V iskanju zdravila in cepiva smo pozabili na zdravje
V času epidemije le malo ljudi dejansko govori o zdravju. Vse se vrti okoli strahu pred boleznijo in iskanja zdravila in cepiva.
Odpri galerijo
Človek, ki je zdrav, poln življenjske energije, brez stresa, srečen, ki ima dobre odnose z drugimi in živi v čistem okolju brez strupov – tak človek ima zdrav imunski sistem in težko zboli. In težko prenaša viruse na druge. Ali ni to prva stvar, ki bi morala biti obvezna? Biti zdrav!
Psihološko in socialno stanje, zlasti stres in strah, lahko vpliva na delovanje imunskega sistema in s tem na zdravje, to pa zahteva nove načine krepitve/urjenja imunskega sistema, vključno s programi za obvladovanje stresa.
Kljub dolgi zgodovini prepoznavanja in izkoriščanja povezav uma in telesa, ki sega do Hipokrata in še bolj nazaj, je konvencionalna medicina do šestdesetih let 20. stoletja zavračala možnost, da osrednje živčevje (OŽ) in s tem tudi um ter psihološka stanja vplivajo na imunski sistem.
Zaradi vrste odkritij, ki pojasnjujejo tri poglavitne poti, po katerih OŽ in imunski sistem vplivata drug na drugega, je psihonevroimunologija (PNI) danes uveljavljena in hitro se razvijajoča veda.
Te poti so naslednje:
Obširne raziskave kaželo, kako lahko akuten in kroničen stres pozitivno in negativno vplivata na imunski sistem. Akuten (intenziven, kratkotrajen) stres sproži živčni endokrini odziv (kakor za boj ali beg), ta pa nato mobilizira veliko število imunskih celic, sproži sproščanje protiteles in poveča produkcijo citokinov.
Če lahko psihološka in socialna stanja, kot so osamljenost, depresija in kroničen stres, zavirajo imunski sistem, potem bi ga odprava teh stanj morala krepiti. Raziskave o tem so zajele zlasti bolnike z rakom in HIV, saj ima imunski sistem pri teh boleznih ključno vlogo.
Programi za obvladovanje stresa in ohranjanja ravnovesja uma, telesa in duha so pri nekaterih takšnih posameznikih okrepili imunsko funkcijo s povečanjem števila in dejavnosti nekaterih imunskih celic, kot so celice pomagalke oziroma celice T CD4+ (to so limfociti oziroma bele krvničke, ki jih napade virus HIV).
Študija, ki jo je opravil dr. Michael Antoni s sodelavci in so jo l. 2002 objavili v American Journal of Psychiatry, je pokazala, da je bilo po desettedenskem obvladovanju stresa število limfocitov CD4+ in drugih belih krvničk večje.
Študija, objavljena julija 2008 v strokovnem časopisu Brain, Behaviour, And Immunity, ugotavlja povezavo med urjenjem obvladovanja stresa s pomočjo zavestne pozornosti (v trenutek tukaj/sedaj) in meditacije ter višjim številom celic CD4+.
Sprostitev je zelo učinkovito orodje za izboljšanje psihološkega stanja, saj obstajajo dokazi, da lahko redno izvajanje sprostitvenih tehnik in raznih oblik sproščanja v spremenjenem stanju zavesti (alfa, theta), kot sta hipnoza ali meditacija, poveča število protiteles in imunskih celic ter s tem izboljša splošno zdravje.
Ena od najzanimivejših uporab PNI (psihonevroimunologije) je smejalna terapija, ki je bila prvič deležna pozornosti uradne medicine l. 1964, ko je Norman Cousins objavil knjigo Anatomy of an Illness (Anatomija bolezni), v kateri je podrobno opisal zamozdravljenje boleče in domnevno neozdravljive bolezni ankilozirajoči spondilitis. Ko mu zdravniki niso mogli več pomagati, je zapustil bolnišnico, najel hotelsko sobo in gledal komedijo z brati Marx in TV oddaje kot je skrita kamera in podobno.
Ugotovil je, da mu smeh omili bolečine in omogoči spanec. Tudi drugi dokazi kažejo, da lahko smeh neposredno vpliva na imunski sistem.
Naj zaključim z ugotovitvijo, da je PNI lahko osnova za veliko širše zdravstvene koristi. Nekatere študije navajajo, da je zdravljenje z zdravili v veliki meri uspešno zaradi placebo učinka, medtem ko druge kažejo, da so placebi lahko enako učinkoviti kot operacije ali protibolečinska zdravila, in s tem poudarjajo pomen PSI.
In tako lahko kot pribito stojimo za rekom »vse je v glavi« tudi v primeru stresa, strahu in imunskega odziva.
Povezava med stresom, umom in imunskim sistemom
Psihološko in socialno stanje, zlasti stres in strah, lahko vpliva na delovanje imunskega sistema in s tem na zdravje, to pa zahteva nove načine krepitve/urjenja imunskega sistema, vključno s programi za obvladovanje stresa.
Kljub dolgi zgodovini prepoznavanja in izkoriščanja povezav uma in telesa, ki sega do Hipokrata in še bolj nazaj, je konvencionalna medicina do šestdesetih let 20. stoletja zavračala možnost, da osrednje živčevje (OŽ) in s tem tudi um ter psihološka stanja vplivajo na imunski sistem.
PREBERITE TUDI:
Zaradi vrste odkritij, ki pojasnjujejo tri poglavitne poti, po katerih OŽ in imunski sistem vplivata drug na drugega, je psihonevroimunologija (PNI) danes uveljavljena in hitro se razvijajoča veda.
Te poti so naslednje:
- OŽ se po avtonomnem živčevju neposredno povezuje z deli imunskega sistema. Avtonomno živčevje je sestavljeno iz vrste živcev, ki nadzorujejo procese zunaj zavestnega nadzora, med drugim tudi iz živčnih vlaken, ki so povezana z priželjcem, kostnim mozgom in vranico-organi, ki so del limfnega sistema, ključnega sestavnega dela imunskega sistema. Medtem vagusni živec (vagus ali klatež) prenaša signale od imunskega sistema do OŽ, tako da komunikacija poteka v obeh smereh.
- Endokrini sistem je sestavljen iz žlez, ki izločajo hormone-kemične prenašalce, ki krožijo v krvnem sistemu. Endokrini sistem je pod delnim nadzorom živčnega sistema, medtem, ko številne imunske celice prenašajo receptorje za hormone, kot je kortizol, ki je povezan s stresom. Na ta način hormoni posredujejo pri komunikaciji med OŽ in imunskim sistemom.
Visoka raven stresa lahko na primer povzroči povišano raven kortizola v krvnem obtoku in ta hormon se potem lahko veže na imunske celice-nekoliko lahko to sicer spodbuja delovanje celic, toda nad nekim pragom začne zavirati njihovo nastajanje.
- Citokini so posredniške molekule, ki jih proizvajajo imunske celice. Njihova naloga je, da usmerjajo in povečujejo imunski odziv. Provnetni citokini na primer pomagajo sprožiti vnetje v poškodovanem ali okuženem tkivu. Citokini lahko vplivajo tudi na delovanje možganov in na živčni nadzor endokrinega sistema. Provnetni citokini sporočijo OŽ, naj poveča telesno temperaturo, da bi tako zavrli rast bakterij in virsov, in naj ustavijo druge telesne procese, da bi se ohranila energija, potrebna za boj proti bolezni. Z drugimi besedami- citokini sporočijo možganom, naj sprožijo »bolezenske znake«, kot so izguba teka, dremavost in želja po počitku.
Stres
Obširne raziskave kaželo, kako lahko akuten in kroničen stres pozitivno in negativno vplivata na imunski sistem. Akuten (intenziven, kratkotrajen) stres sproži živčni endokrini odziv (kakor za boj ali beg), ta pa nato mobilizira veliko število imunskih celic, sproži sproščanje protiteles in poveča produkcijo citokinov.
Po drugi strani pa lahko kroničen (dolgotrajen) stres in strah zavre tako delovanje imunskih celic kot nastajanje protiteles, zaradi česar lahko oseba na primer postane dovzetna za okužbe, čas, potreben za okrevanje po bolezni, pa se podaljša. Stres lahko na splošno opredelimo kot vse, zaradi se posameznik čuti ogroženega ali vznemirjenega-tudi občutelk osamljenosti je lahko enako stresen kot občutek podjarmljenosti.
Psihološki načini za krepitev imunskega sistema
Če lahko psihološka in socialna stanja, kot so osamljenost, depresija in kroničen stres, zavirajo imunski sistem, potem bi ga odprava teh stanj morala krepiti. Raziskave o tem so zajele zlasti bolnike z rakom in HIV, saj ima imunski sistem pri teh boleznih ključno vlogo.
Programi za obvladovanje stresa in ohranjanja ravnovesja uma, telesa in duha so pri nekaterih takšnih posameznikih okrepili imunsko funkcijo s povečanjem števila in dejavnosti nekaterih imunskih celic, kot so celice pomagalke oziroma celice T CD4+ (to so limfociti oziroma bele krvničke, ki jih napade virus HIV).
Dokazi študij, da miren um in obvladovanje stresa zvišujeta imunski sistem
Študija, ki jo je opravil dr. Michael Antoni s sodelavci in so jo l. 2002 objavili v American Journal of Psychiatry, je pokazala, da je bilo po desettedenskem obvladovanju stresa število limfocitov CD4+ in drugih belih krvničk večje.
Študija, objavljena julija 2008 v strokovnem časopisu Brain, Behaviour, And Immunity, ugotavlja povezavo med urjenjem obvladovanja stresa s pomočjo zavestne pozornosti (v trenutek tukaj/sedaj) in meditacije ter višjim številom celic CD4+.
Sprostitev in smeh izboljšata splošno zdravje
Sprostitev je zelo učinkovito orodje za izboljšanje psihološkega stanja, saj obstajajo dokazi, da lahko redno izvajanje sprostitvenih tehnik in raznih oblik sproščanja v spremenjenem stanju zavesti (alfa, theta), kot sta hipnoza ali meditacija, poveča število protiteles in imunskih celic ter s tem izboljša splošno zdravje.
Raziskava, ki jo je izvedel dr. Kenneth Walton s sodelavci in je bila l. 2004 objavljena v časopisu Annals of the New York Academy of Sciences, je pri dolgoletnih izvajalcih transcendentalne meditacije ugotovila bistveno nižjo raven stresnega hormona kortizola kot pri kontrolnih subjektih.
Ena od najzanimivejših uporab PNI (psihonevroimunologije) je smejalna terapija, ki je bila prvič deležna pozornosti uradne medicine l. 1964, ko je Norman Cousins objavil knjigo Anatomy of an Illness (Anatomija bolezni), v kateri je podrobno opisal zamozdravljenje boleče in domnevno neozdravljive bolezni ankilozirajoči spondilitis. Ko mu zdravniki niso mogli več pomagati, je zapustil bolnišnico, najel hotelsko sobo in gledal komedijo z brati Marx in TV oddaje kot je skrita kamera in podobno.
Ugotovil je, da mu smeh omili bolečine in omogoči spanec. Tudi drugi dokazi kažejo, da lahko smeh neposredno vpliva na imunski sistem.
Naj zaključim z ugotovitvijo, da je PNI lahko osnova za veliko širše zdravstvene koristi. Nekatere študije navajajo, da je zdravljenje z zdravili v veliki meri uspešno zaradi placebo učinka, medtem ko druge kažejo, da so placebi lahko enako učinkoviti kot operacije ali protibolečinska zdravila, in s tem poudarjajo pomen PSI.
In tako lahko kot pribito stojimo za rekom »vse je v glavi« tudi v primeru stresa, strahu in imunskega odziva.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj