Ukrepi ne bodo mogli rešiti vsega danes za vnaprej

V obdobju ostani doma in on-line delovanja mnogo bolj nadrobno prebiram vse, kar prinese digitalni svet. Vsa pohvala medijem, da nas osveščate in da z omejenimi dostopi in viri zmorete vse to, kar se nam dogaja zavedno in nezavedno, sprotno in temeljito poročati vsem nam. 

Ena od današnjih meni zelo zanimivih novic je bil tudi pregled Euromonitorjevih 10 globalnih ključnih trendov za porabnike (avtorici Angus in Westrbrook). Pretežno govorita o porabniku, ki vsako leto bolj živi s tehnologijo, ob tem pa zahteva tudi vse bolj presonalizirano vsebino in pristop, ne glede na to, kaj kupuje ali o čem se zanima. Vse to je zaživelo še toliko bolj tudi zaradi Covid-19.

Če smo še do nedavnega dobro vedeli, da nam je tehnologija v podporo in da je digitalni svet ves čas z nami, je bil to pač eden od svetov, ki obstaja. Lahko si izbral tudi drugega, fizičnega. Danes to ni več tako samoumevno ali enostavno. Danes je digitalni svet postal nuja, glasilo globalne odvisnosti, v kateri smo vsi v teh tednih izkusili, kako soodvisno povezani smo. V dobrem in slabem. Tudi porabniki.



Če je pred vrati kriza ponudbe in razgradnja veliko tega, kar so lastniki podjetij in zaposleni gradili leta in leta, ko se (upam začasno) zapirajo mala in velika podjetja, ko zaposleni z vsemi potenciali in znanji preživljajo odklon od dela, ne da bi to želeli, pa to storimo z zavedanjem in odgovornostjo, da le tako lahko postopno izstopimo iz te zdravstvene in človeške krize, potem vemo, da bo kmalu tukaj tudi trenutek, ko bo vse vrzeli in posledice virusa pokazala ne le ponudba, ampak tudi potrošnja.

Tako medorganizacijska kot končna porabniška, saj sta obe močno prepleteni in soodvisni. In če že danes vidimo, kako v nekaj tednih tako rekoč zastane kupovanje trajnih in poltrajnih dobrin, ko bi sicer morda šli po nakupih, pa odgovorno drug do drugega in našega skupnega zdravja, zdravstvenega sistema in posameznikov, ki nas podpirajo noč in dan in ki si zaslužijo ves naš poklon in spoštovanje, tega solidarno ne storimo, potem vemo, da sledi faza, ko bomo kupovali ne le z manjšim obsegom virov, ampak tudi v izboru in odgovornosti do nas samih in družbe drugače, kot do sedaj.  

Za krizo ponudbe pride kriza povpraševanja. Temu se ne bomo mogli izogniti. Preveč je padcev in izgub, vseh vrst. Najprej človeških. Ko se prevetrijo vrednote – kaj zares (še) šteje, se v nas prebudi predvsem skrb za varnost in mir. Vsaka civilizacija v razvoju človeštva je morala premoščati takšne in drugačne krize in civilizacijske preverbe. Tudi naša ni izjema.

Če smo še do nedavnega vsi pogumno izrekali, da je zdravje prvo, zdaj človeštvo, dobesedno vseglobalno, doživlja prav ta izziv. Ki vpliva na vse. Na svet kot celoto, posameznika v njem, preživetje... Z veliko skrbmi, kaj nas čaka. Že se merijo prvi učinki in simulirajo predvidevanja, kakšen bo padec gospodarske rasti. Pa ne le v Sloveniji, povsod. A še prej je tu človek, odnosi med nami, ki zdaj, v ostani doma in on-line svetu dobivajo drugačna občutenja in pomen.



Pogrešamo jih, kaj ne? Tiste pristne socialne, človeške stike, ki v sebi nosijo elemente zaupanja, verjetja, prepričanja in spodbude drug drugemu. Ki znajo spodbujati k rasti, inovativnosti, razvoju. Zato ni čudno, da marsikateri študent po dveh tednih on-line predavanj in vseh digitalnih interakcij mirno pove, da pogreša predavalnico. Takšno, fizično, kjer lahko klepeta s kolegi in kolegicami... kjer se počuti dobro, varno. Prav za to gre. Za varnost, zaupanje, mir. Tega smo, vsaj za zdaj, vsi izgubili. 

Ob vrednotah so tudi odnosi tisti, ki bodo vplivali na nas kot porabnike. Do ponudnikov in do ponudbe, do materialnih dobrin in storitev. Kaj res potrebujem – in ne le, kaj vse bi si želel? In še bolj pomembno - kaj si z manj viri lahko (še) privoščim? Zato je prav, da med trende dodamo tudi porabnikov obrat vase. In ponudnikom v izziv – kako lahko varni digitalni svet prinesem do posameznika še bolj priljudno, človeško, s pravimi vsebinami?

Tekma bo zelo zahtevna. In četudi bodo države z različnimi ukrepi priskočile na pomoč podjetjem in posameznikom, se makroekonomsko usmerjale bolj socialno, ukrepi ne bodo mogli rešiti vsega danes za vnaprej.  Lahko pa bomo veliko rešili sami, če bomo kot ponudniki res videli in slišali porabnika z novo življenjsko in svetovno izkušnjo Covit -19. Predvsem pa, ustvarjali okolje varnega in predvidljivega življenja, bolj ravnotežnega. Morda tudi zato mladi zdaj iščejo več neposrednih človeških stikov, saj digitalni svet predobro poznajo, starejši pa hitreje sprejemajo in se učijo digitalnega.

Svet je padel iz tečajev več kot desetletne rasti. Ne le v 2020, tudi v naslednjih letih nas bodo virusi vseh vrst še zaznamovali. V videnju pomembnega in vrednega, v odzivanju človeka do človeka, v odnosu do ekonomsko relevantnega, do socialnega. Vsi se učimo vedno in znova, a v letošnjem in prihodnjih letih krivulja učenja o novi tržni realnosti ne sme biti predolga.