Prodaja moke in kvasa se je povečala za desetkrat

Epidemija koronavirusa je sprožila krizo v različnih sistemih in podsistemih in čez noč na glavo obrnila uveljavljene poslovne procese. "Nikoli več ne bo tako, kot je bilo," je  uvodoma dejal Marko Cedilnik, direktor logistike v najboljšem sosedu, na današnjem webinarju Ekonomske fakultete na temo oskrbe in logistike.

V Mercatorju so že konec februarja opazili, da se je na Primorskem in Goriškem povečala prodaja testenin, moke, konzerv, toaletnega papirja…



Nazaj v leto 1991
»Kolegi iz malo prodaje so poročali, da imajo v sosednji Italiji neke ukrepe, da omejujejo gibanje, zaradi nekega virusa. Bili smo prepričani, da to ni problem Slovenije. Potem je prišel teden med 9. in 15 marcem, ko se je pojavilo panično nakupovanje v vseh trgovinah. Logistika, ki deluje po pull principu, je ugotovila, da zmanjkuje blaga v trgovinah. 13. marca je vlada razglasila epidemijo in v tem vikendu do 15. marca je sledil oskrbovalni vikend, ko me je  spomin popeljal v leto 1991. V tistem letu se je po znameniti proslavi na Trgu republike začela vojna. Takoj po tem, se je začelo panično nakupovanje v trgovinah. 16 dni smo vozili blago in nismo mogli napolniti prazne jame. Tako je bilo tudi med vikendom od 13. do 5 marca. Vzpostaviti smo morali popolnoma drugačen način oskrbe.«

Prodaja se le še 100 izdelkov

Kot je provokativno izpostavil že Andrej Planina iz podjetja Špice, takšne situacije pokažejo, kako zahtevni kupci smo v resnici ljudje. »Ne, od 40.00 različnih izdelkov, ki so na voljo v Mercatorjevih večjih centrih, ter od 15.000, ki so v povprečju na voljo v manjših trgovinah, je postalo za nakupe zanimivih le še manj kot 100 izdelkov; moka, kvas, testenine, olje ... Prodaja moke in kvasa se je povečala za desetkrat, olja za petkrat, testenin in riža za petkrat, konzerv za osemkrat, toaletnega papirja za šestkrat,« je dejal Cedilnik.

Kljub vsemu so uspeli z rešitvami ohraniti visoko stopnjo založenosti. Kako jim je uspelo?



Umetna inteligenca odpove
»Naši sistemi avtomatske obnove zalog so postali neuporabni. Čeprav gre za zelo sofisticirane algoritme, ki vsak večer izračunajo potrebe vsake trgovine in pri tem upošteva tudi jutrišnje vreme, smo morali preiti nazaj v špekulativni proces. Umetna inteligenca je popolnoma odpovedala, saj potrebuje dolgo zgodovino učenja iz primerov, ki jih ni imela, zato se nanjo nismo mogli upreti.  V poštev je prišlo znanje in izkušnje, ki jih ima človek. V kritičnem trenutku enormnega pritiska je sistem zdržal. Pred kupce smo mogli pripeljati blago, ki so ga želeli. Morda ni bilo na voljo v vseh trgovinah vseh 30 vrst riža, a riž je bil."



V spletni trgovini smo od 100 naročil na dan prešli na več tisoč naročil. Naša spletna stran je vseeno delala, a z zmanjšano kapaciteto. Za 200 odstotkov smo lahko takoj povečali naročila, o danes pa smo prišli že na kapaciteto 1000 naročil. Če se danes prijavite vanjo, že lahko naročite blago tudi v relativno razumen času dostave. Še vedno to ni jutri, ampak v naslednji dveh ali treh dnevih,« je pojasnil Cedilnik.

Deset ključnih artikov

Po njegovih besedah v takih trenutkih pride na plan t.i. mojstrstvo upravljana časa in prostora, kjer pridejo v poštev izkušnje. »Prostor in število izvajalcev ter razdalje med kraji ter čas so ostali enaki, tudi rezerv zaradi stalne optimizacije stroškov nimamo. Uporabili smo lahko edin element, s katerim upravlja logistika, to je, da podaljšaš čas obratovanja. Čez vikend smo delali po 24 ur na dan, da smo na trg poslali več kot 1500 palet blaga z desetimi ključnimi artikli.«

Marko Cedilnik je opozoril tudi na problem pomanjkanja ljudi v logistiki, ki je trenutno eno fizično najbolj napornih del, zaradi česar za delo v njej ni zanimanja oz. je zanimanje le pri ljudeh, ki so v stiski. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo povečale investicije v avtomatizacijo logističnih sistemov.