Kako črno bo v Sloveniji: Maja ali junija bomo videli, kakšna bo recesija

Pandemija je ohromila slovenski trg dela. V torek je bilo na Zavodu za zaposlovanje registriranih 9.589 oseb več kot v istem obdobju lani. Zato je nujno uvesti prožen trg dela za čas krize. Spremembe podjetniki potrebujejo včeraj, ne danes, zato bi bilo dobro, da vlada takoj sporoči, katere spremembe bo uvedla, je za Svet Kapitala povedal Goran Novković.

GZS: Paket naj se sprejme do konca tega meseca

Predstavniki Gospodarskega kroga (Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC - Klub slovenskih podjetnikov, AmCham Slovenija, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Britansko-slovenska gospodarska zbornica), ki se strinjajo, da se bomo morali naučiti živeti s COVID-19, so na današnji spletni novinarski konferenci predstavili usmeritve vladi.

Člani Gospodarskega kroga želijo, da vlada drugi paket pomoči, ki bi vključeval zlasti ukrepe za likvidnostno podporo gospodarstvu, sprejme čimprej. »Paket naj se sprejme do konca tega meseca,« je na današnji novinarski konferenci Gospodarskega kroga izpostavil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup.

Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH.

Po besedah Gorjupa je anketa GZS z začetka aprila med 275 podjetji s prek 100.000 zaposlenimi pokazala, da ta likvidnostnih težav v marcu in v začetku aprila še niso imela. »Bo pa velika težava v začetku maja. Če se bodo začele trgati verige, bo to imelo za gospodarstvo velike posledice,« je ocenil.

Dodal je, da »interventni zakon ne sme iz koriščenja ukrepov izločati številna podjetja, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva. S predlagano spremembo bo vlada omogočila neposredno pomoč tudi najpomembnejšemu delu  izvoznega gospodarstva, da prebrodi krizo. Brez uspešnih izvoznikov si ponovnega zagona in okrevanja Slovenije ne predstavljamo«. Analiza GZS kaže tudi, da več kot 80 odstotkov največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov čakanja na delo.

Združenje Manager:  Za prožnost trga dela je lahko relevanten tudi skrajšan delovni čas

Ker bo obdobje okrevanja dolgotrajno, je potrebno že danes razmišljati dolgoročno, upoštevajoč trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo in samooskrbo ter razvoj novih poslovnih modelov in kompetenc. Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, je pri tem izpostavila naložbe v ljudi, državo in gospodarstvo, saj bomo da tako bolj odporni na morebitne nove krize.



»Kriza je številna slovenska podjetja spodbudila k še hitrejši digitalizaciji, delu na daljavo in k novim oblikam dela. Razumno bi bilo, da temu sledi tudi država in prilagodi svoj način delovanja v smeri večje fleksibilnosti, digitalizacije ter hitrih in poenostavljenih administrativnih postopkov v odnosu do gospodarstva, kar bo zelo pomembno pri spodbujanju gospodarske aktivnosti,« je poudarila. Podobno je menil v. d. predsednika AmCham Slovenija Tomaž Lanišek, ki spodbuja vlado k ukrepom za spodbujanje investicij, tako s strani obstoječih podjetij v Sloveniji kot novih investicij iz tujine.

Dilema podjetnikov: ali prekiniti delovna razmerja ali uporabiti možnost čakanja na delo
Tudi izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković je ocenil, da »potrebujemo čim hitrejše in čimbolj enostavne ukrepe«. »Da smo hitro sprejeli megazakon, je bilo dobro. Vendar je nujno hitro spremeniti člene, ki podjetnike spravljajo v negotovost pri odločitvi, ali uporabiti inštitut delavca na čakanju ali z njimi prekiniti delovno razmerje,« je dejal.



V danih razmerah namreč ni jasne slike, kakšno bo poslovanje podjetij čez nekaj mesecev, »v zakonu pa so pogoji, ki denimo zahtevajo vsaj 20-odstotni padec prihodkov v prvem polletju, če želi podjetje biti upravičeno do podpore iz protikoronskega megazakona. Kaj naj stori gostinsko podjetje, ki je konec lanskega leta investiralo v nove lokale, izrazito zvišalo prihodke v prvih teh mesecih, ampak s tem tudi stroške?«

Zato SBC - Klub slovenskih podjetnikov pričakuje čim hitrejše popravke prvega paketa interventne zakonodaje, sicer bo brezposelnih bistveno več, kot jih bi jih bilo sicer. Pri tem izpostavljajo popravek 22. člena ZIUZEOP, fleksibilni delovnik (npr. 12 dni (ne zaporedoma) možnosti vključitve zaposlenega na čakanju v delovni proces, uporabo presežnih ur in lanskega dopusta ter možnost skrajšanega delovnega časa) in kritje bolniških odsotnosti za prvih 30 dni s strani ZZZS od dneva razglasitve epidemije.

»Mnogi podjetniki so pred dilemo: ali prekiniti delovna razmerja ali uporabiti možnost čakanja na delo. Pomembno je, da se negotovost glede tega ukrepa čim prej odpravi. Sicer bo brezposelnih bistveno več, kot bi jih bilo sicer,« pojasnjuje Novković. Razmere zaradi koronavirusa je primerjal z gašenjem hiše, ki gori, pri čemer se ne moremo pogovarjati o tem, ali bomo porabil 5 litrov vode manj ali več, medtem ko požar še vedno uničuje hišo. Zavzel se je tudi za čim hitrejše popravke prvega mega zakona v delih, ki so se v praksi pokazali kot nedorečeni ali pomanjkljivi.

Nemški ukrepi so bili v krizah učinkoviti

Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je predstavila nemške predloge, ki so se tam izkazali za dobre tudi v krizah: »Sistem dela s krajšim delovnim časom ima v Nemčiji dolgo tradicijo in podjetjem pomaga, da se v vsaki krizi hitro in nebirokratsko rešijo iz nehvaležne situacije. Sistem močno podpirajo sindikati v Nemčiji, saj se tako ohranjajo delovna mesta in kvalificirana delovna sila. Ker se zavedajo daljnoročnosti vplivov korona krize, so prvotni predlog - možnost uporabe tega ukrepa do 12 mesecev  - podaljšali na 24 mesecev.«
 
Britanska podjetja do posojil z državnim poroštvom

Britansko-slovenska gospodarska zbornica pa je izpostavila izkušnje in dobre prakse Združenega kraljestva pri podpori gospodarstva, kjer so malim in srednjim podjetjem pomagali zagotavljati likvidnost s posojilno shemo British Business Bank s posojili do 5 milijonov britanskih funtov, z 80- odstotnim državnim poroštvom, brez obresti za prvih 12 mesecev. Velikim podjetjem so pomagali s posojilno shemo do 25 milijonov funtov z 80-odstotnim poroštvom države. Za mala podjetja je vlada zagotovila nepovratno finančno pomoč v vrednosti 10.000 funtov, za srednja podjetja pa 25.000 funtov. Najemnikom poslovnih prostorov pa so zagotovili, da ob izgubi dohodkov in nesposobnosti plačila najemnine zakonsko ne smejo izgubiti prostorov v naslednjih treh mesecih.

Nas čaka huda recesija?

Ob pandemiji, ki je ohromila svetovno gospodarstvo, ne moremo mimo mračnih napovedi. Nekateri analitiki svarijo, da bi lahko bila gospodarska kriza hujša kot v 30ih letih prejšnjega stoletja. Kako črn scenarij se nam obeta? Novković se strinja, da so takšne napovedi »predvsem zaradi negotovosti, kako se bo razvijala epidemija in koliko časa bo trajala. Dejstvo je, da bo ta kriza terjala tudi nove makroekonomske modele, kar se zdaj z obsežnimi injekcijami gospodarstvu po vseh državah že dogaja. Kakšna pa bo recesija v resnici, bo najbrž bolj jasno sredi maja ali junija, ko botudi bolj razvidno, ali se bo epidemija umirila ali ne«, pred tiskovno konferenco Gospodarskega kroga za Svet Kapitala povedal Goran Novković, izvršni direktor SBC - Kluba slovenskih podjetnikov.
 
Posnetek celotne novinarske konference: