Testosteron in estrogen v poslu

Nemalo uglednih strokovnjakov s področja menedžmenta, poslovne uspešnosti, dobičkonosnosti ipd. kot enega izmed ključnih elementov pri doseganju dobrih rezultatov podjetja izpostavlja 'testosteronske' lastnosti svojih šefov.

Kaj pa naj bi te testosteronske lastnosti v praksi pomenile? Predvsem to, da kolikor več testosterona naj bi šefi imeli, toliko uspešnejše naj bi bilo podjetje.

Ameriška revija Forbes je denimo objavila, da so raziskovalci na univerzi Harvard izmerili ravni tega moškega spolnega hormona in da so ugotovili, da imajo menedžerji, ki imajo boljše vodstvene sposobnosti, višje ravni testosterona, kar naj bi bilo povezano z več voditeljskimi sposobnostmi, kot sta denimo agresivnost in nagnjenost k tveganju.

Srečni kar tako

Teorija ni zanemarljiva in praksa jo potrjuje. Kar oglejmo si nekaj tipičnih testosteronskih uspešnežev: Donald Trump, Jeff Bezos, Bill Clinton in Bernard Arnault.

Ne glede na to, se zdi, da teorija testosteronske poslovne uspešnosti čedalje bolj spada v nek pretekli čas, v obdobje, v katerem je bilo skoraj bogokletno, če je ženska zasedla vodilni položaj v podjetju. V obdobje, v katerem socialne pravice še niso bile zelo razvite, v katerem so bili sindikati relativno šibki, v obdobje seksizma in mačizma.

Vsaj za najrazvitejši del Evrope, za ZDA, Kanado in še nekatere druge razvite države, lahko dandanes rečemo, da se kriterij testosteronske uspešnosti čedalje bolj umika uravnoteženi zasedenosti vodilnih položajev v podjetjih med obema spoloma, čedalje pogostejšemu zasedanju takih položajev s strani žensk, mehkejšemu, bolj konsenzualnemu vodenju.

To sicer še ne pomeni, da bodo ženske v kratkem nadomestile moške na vodilnih položajih. Pomeni pa vsekakor to, da se tudi od šefov čedalje bolj pričakuje, da pri vodenju podjetja uporabljajo nekoliko bolj ženski princip – izmenjavo mnenj, iskanje soglasja, demokratičnost odločanja, empatijo ipd. 

Foto: Shutterstock

A zakaj je pravzaprav prišlo do tega preskoka s testosteronskega na bolj uravnoteženo (testosteronsko - estrogensko) vodenje podjetja? Predvsem zato, ker v poslovnih odnosih na pomenu vedno bolj pridobivajo vrednote, kot so dobro počutje, »team building«, iskanje ravnovesja med delom in prostim časom, izogibanje izgorelosti, zdrava tekmovalnost, ki pomeni, da je treba konkurenčno podjetje sicer poskušati premagati, ne pa ga uničiti, kar je sicer tipičen znak izrazito testosteronskega principa.

Sodobna družba in sodobni podjetniki čedalje bolj spoznavajo, da v poslu v bistvu ne gre za vojno vseh zoper vse, za biti ali ne biti, ampak bolj za to, da nekoga premagaš z znanjem, s stilom, s pretkanostjo, kar pa je že bližje estrogenskemu, ženskemu principu vodenja podjetja.

Marsikateri moški zagovornik tradicionalističnega, testosteronskega načina vodenja podjetja se s tem ne bo strinjal, saj meni, da sta biznis ali / in denar že genetsko v domeni nas moških. Nenazadnje smo bili v prazgodovini lovci in današnje pridobivanje posla in služenje denarja v bistvu ni nič drugega kot sodobni lov.

Bruto nacionalna sreča (BNS)

To v resnici drži. Tudi sam ne bi bil preveč navdušen, če bi nam moškim neki modernistični podjetniški trendi odvzeli to prirojeno lovsko veselje. A če v podjetništvo uvajamo nekatere estrogenske principe, to še ne pomeni, da nam bodo odvzeli lok in puščico. Pomeni samo to, da se bomo morali naučiti ta lok in puščico uporabljati nekoliko bolj sofisticirano, kulturno, osredotočeno in da ne bomo več divje streljali v vse smeri s ciljem, da za nami ostane čim več žrtev.

Testosteronski princip naj še naprej ostane pomemben del biznisa, nenazadnje sta z njim povezana prodornost in nagnjenje k (še zdravo) tveganim poslovnim odločitvam. V poslu potrebujemo oboje. A v dobrem podjetju se bomo morali slej ko prej naučiti upoštevati tudi estrogenska znanja in modrosti.

Le z uravnoteženo zmesjo testosterona in estrogena bo namreč podjetje postalo zares uspešno.