Prav jim je, razvajencem

Festival Fyre, ki se v resnici ni nikoli zgodil, je prikazal ves blišč in bedo današnjega življenja na instagramu.
Fotografija: Lepotice so v zameno za nekaj sto tisoč dolarjev objavile fotografije Bahamov s pripisom Fyre in mastno zasoljene karte so se v hipu razprodale. Foto: Pexels
Odpri galerijo
Lepotice so v zameno za nekaj sto tisoč dolarjev objavile fotografije Bahamov s pripisom Fyre in mastno zasoljene karte so se v hipu razprodale. Foto: Pexels

Pri festivalih ne gre (več) za »rock'n'roll« in »flower-power« niti za glasbo, ljubezen in mir na svetu. Z ekipo Sveta kapitala smo iz različnih ekonomsko-družbenih zornih kotov pod lupo vzeli danes že tri bilijone dolarjev vredno festivalsko sceno, ki jo poganja predvsem milenijska generacija, za katero je značilno, da jo bolj kot hiša in nov avto zanimajo doživetja in ustvarjanje spominov, analitiki pa tudi zaradi razmaha festivalskega dogajanja govorijo o ekonomiji doživetij.

Ob dejstvu, da festivali plačujejo znanim vplivnežem, da se pojavijo na prizorišču, druženje z njimi pa potem po trikratni ceni običajne vstopnice prodajajo navadnim smrtnikom, se sprašujem, ali ni obiskovalcem mar zgolj za odtis, ki ga bomo za seboj za delček sekunde pustili na družabnih omrežjih.

Festival Fyre, ki se v resnici ni nikoli zgodil, je prikazal ves blišč in bedo današnjega življenja na instagramu. Lepotice so v zameno za nekaj sto tisoč dolarjev objavile fotografije Bahamov s pripisom Fyre in mastno zasoljene karte so se v hipu razprodale. Obiskovalce so namesto zasebnih letal in motornih čolnov pričakali šotori, pred nekaj meseci namenjeni prizadetim v orkanu. Marsikdo se je ob tem pridušal, prav jim je, razvajencem. A Fyre je za seboj pustil milijone dolga tudi do delavcev na otoku.

Toda ni vsepovsod slabo. V Sloveniji in na Balkanu imamo ene boljših in bolj pristnih festivalov. V nasprotju z zahodnimi evropskimi državami in ZDA so večinoma v lokalni lasti, kar je celo po pisanju časnika The New York Times zagotovilo za glasbeno pestrost.

A zdi se, da glasbena raznolikost ne zanima več nikogar, saj raziskave kažejo, da zavoljo nastopajočih na festivale hodi le sedem odstotkov ljudi. Deloma temu pritrjuje tudi oče festivalov Slobodan Milunović, ki med drugim pravi, da bi obiskovalci najraje imeli vsako leto enak seznam nastopajočih in enake cene, in že če toalete prestavijo za nekaj metrov, je cela drama.

Kaj šele bodo obiskovalci porekli ob spremembah, ki se obetajo naslednje leto v Tolminu, ko bo treba plačati depozit za šotore, prinesene na prizorišče, ki jih tujci po koncu festivala radi kar pustijo tam v naravi?
 
Prebrali ste uvodnik k aktualni številki Sveta kapitala, v kateri o festivalski sceni doma in po svetu ponujamo v branje tudi:

Več iz rubrike