So komplementarne valute rešitev za gospodarstvo v krizi?

Nekaj tisoč komplementarnih valut po vsem svetu ima številne privržence, ki izpostavljajo njihove prednosti. Bi te lahko danes spodbudile okrevanje gospodarstva?
Fotografija: Zanimiv poskus za spodbujanje gospodarske rasti na lokalni ravni lahko opazimo tudi v občini Ilirska Bistrica, kjer je primorsko numizmatično društvo izdalo fičnike. FOTO: Pivk Mavric / Delo
Odpri galerijo
Zanimiv poskus za spodbujanje gospodarske rasti na lokalni ravni lahko opazimo tudi v občini Ilirska Bistrica, kjer je primorsko numizmatično društvo izdalo fičnike. FOTO: Pivk Mavric / Delo

Kdo je pravzaprav naš kupec? Pri Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije pravijo, da je kupec fizična ali pravna oseba, ki kupuje proizvode ali storitve pri prodajalcu ter jih je tudi sposobna plačati. To torej pomeni, da naš kupec več ni kupec, ko ni sposoben plačati za naše proizvode ali storitve.  
 
Lahko zaključimo, da v času, ko na trgu primanjkuje denarja, primanjkuje tudi kupcev. V takšnem času sta na voljo dve rešitvi. Na trgu lahko ponudimo denar, za katerega bodo kupci plačali obresti ali pa ustvarimo nov trg, na katerem bo mogoče plačevati s komplementarnim menjalnim sredstvom. Temu lahko rečemo komplementarna valuta, lokalna valuta, skupnostna valuta ali še kako drugače. Pomembno je, da na novem, vzporednem, trgu veljajo drugačna pravila, kot na osnovnem trgu, kjer je za plačevanje treba imeti denar.
 

Izkušnje pri sosedih

 
Tomi Jurman, avtor knjige z naslovom Zdravilo za koronavirus ali Kako vam komplementarne valute pomagajo preživeti težke čase. FOTO: Mitja Mladkovic
Tomi Jurman, avtor knjige z naslovom Zdravilo za koronavirus ali Kako vam komplementarne valute pomagajo preživeti težke čase. FOTO: Mitja Mladkovic
Z ustvarjanjem vzporednih trgov imajo po svetu že kar nekaj izkušenj. Od leta 1934 tako v Švici več kot 50.000 podjetij uporablja vzporedno valuto WIR, ki bi jo lahko imenovali tudi vzporedni švicarski frank. Podjetja s področja gostinstva, gradbeništva, proizvodnje, maloprodaje in profesionalnih storitev z WIR ustvarijo promet, ki po obsegu ustreza med 1 in 2 odstotka švicarskega BDP. Prevedeno na slovenske razmere bi obseg poslovanja s tako zastavljeno valuto lahko dosegel milijardo evrov.
 
Tako kot v Švici, so bili tudi v Italiji, natančneje na otoku Sardinija, podjetniki tisti, ki so začeli z uporabo komplementarne, ali bolje rečeno lokalne valute. V Švici so se tako odzvali na finančno krizo, v Italiji pa na kreditni krč, ki je podjetjem v času krize leta 2010 onemogočal dostop do denarnih virov. Več kot 10.000 podjetij je lokalno valuto Sardex do danes uporabilo že pri več kot 600.000 transakcijah.
 

Kako pa v Sloveniji

 
Precej manj izkušenj imamo s komplementarnimi valutami v Sloveniji. Še najdlje so prišli v občini Kidričevo, kjer so preko občinskega javnega podjetja izdali občinski vrednostni bon Sternthal.
 
S ciljem krepitve lokalne samooskrbe in krajšanja dobavnih verig omogočajo občanom 5-odstotni popust pri nakupih znotraj občine. Zanimiv poskus za spodbujanje gospodarske rasti na lokalni ravni lahko opazimo tudi v občini Ilirska Bistrica, kjer je primorsko numizmatično društvo izdalo fičnike. S temi je mogoče kupovati pri izbranih lokalnih ponudnikih in tako več denarja ohraniti doma.
 
S fičniki je mogoče kupovati pri izbranih lokalnih ponudnikih in tako več denarja ohraniti doma. FOTO: Pivk Mavric / Delo
S fičniki je mogoče kupovati pri izbranih lokalnih ponudnikih in tako več denarja ohraniti doma. FOTO: Pivk Mavric / Delo
Še nekaj poskusov najdemo v obliki neformalnih menjalnih sistemov. Ti so v uporabi priložnostno, na dogodkih, kjer tako menjajo rabljena oblačila ter lokalno pridelano zelenjavo in semena. Povsem drugačno sliko dobimo, če med primere uporabe komplementarnih valut štejemo tudi nedavno izdani turistični bon. Ta po definiciji ustreza zamenljivi komplementarni valuti, saj je država s takšno rešitvijo državljanom podarila določeno vsoto denarja, ki jo je ravno zaradi oblike mogoče porabiti samo za točno določen namen.
 

Rešitev za težke čase

 
Iz opisanih primerov lahko vidimo, da so komplementarne valute odgovor na krizne razmere. Glede na cilje, ki jih naslavljamo z njimi, jim lahko pripišemo različne učinke. Od ekonomskih socialnih in ekoloških. Tako so lahko primerna rešitev za spodbujanje krožnega gospodarstva, lahko pa preko modela časovne banke naslovijo vprašanje dolgotrajne oskrbe starejših.


Kljub svoji posebnosti – valuta je namreč čas –, so časovne banke zelo razširjene. V ZDA jih je na primer več kot 300, prav toliko bi jih našteli tudi v Združenem kraljestvu. Na Japonskem s pomočjo časovne banke dopolnjujejo sistem državne dolgotrajne oskrbe in tako v določenem delu razbremenijo proračun.
 
Pod skupnim imenom Fureai Kippu deluje več kot 300 centrov, od katerih polovico upravljajo lokalne oblasti, drugo polovico pa združenja prostovoljcev. Sistem je učinkovit in rešitve, ki jih uporabniki dobro sprejemajo.
 

Za in proti


Nekaj tisoč komplementarnih valut po vsem svetu ima številne privržence, ki izpostavljajo njihove prednosti. Spodbujanje lokalnega gospodarstva, izboljšanje poslovnega rezultata za podjetja, reševanje socialnih stisk in ne nazadnje učinkovite rešitve za krožno gospodarstvo so le nekatere od prednosti, ki jih je mogoče dokazati. Navsezadnje so to že dokazali številni primeri uporabe, nekateri bolj, drugi pa manj znani.
 
Plačevanje z fičniki v Bistrici. FOTO: Pivk Mavric / Delo
Plačevanje z fičniki v Bistrici. FOTO: Pivk Mavric / Delo
O uporabi komplementarnih valut med podjetji je namreč malo povedanega, pa vendar podjetja na ta način prihranijo denar na računu in povečajo prodajo. Na drugi strani imajo prav te komplementarne valute tudi nasprotnike, ki dokazujejo, da je uporaba teh škodljiva in vprašljiva z vidika zakonodaje.
 
Upoštevajoč, da je vsaka transakcija s komplementarnimi valutami enako podvržena davčni obravnavi kot pri transakcijah z denarjem, je vendarle treba poudariti nujnost obravnave vsakega primera posebej. Podjetje mora pozorno preučiti v kakšnem obsegu lahko posluje s komplementarnimi valutami, saj lahko le tako zagotovi najboljši možni učinek na poslovni izid.
 
Ni dvoma, poslovanje z denarjem je bolj preprosto kot poslovanje s komplementarnimi valutami. Prinaša udobje, ima pa tudi omejitve. Zaradi teh se k uporabi komplementarnih valut zatečemo takrat, ko poslovanje z denarjem ne omogoča, da naše zmogljivosti izkoristimo v celoti.

*Avtor članka je tudi avtor knjige z naslovom Zdravilo za koronavirus ali Kako vam komplementarne valute pomagajo preživeti težke čase.

** Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Več iz rubrike

Komentarji: