Smo daleč stran od tam, kjer bi morali biti

Sliko si lahko razlagamo tako, da Adam (ki predstavlja vse človeštvo) skuša doseči boga, vendar mu ne uspe. Če bi se Adam lahko dotaknil boga, bi prejel znanje in modrost. Četudi  se njuni prsti skoraj dotikajo, se ne dosežeta.

Analogijo bi lahko potegnili z današnjo družbo, v kateri vsi stremimo (ali pa vsaj večina) – k višji duhovni resnici, vendar se z uničujočimi vojnami, nesoglasji, pohlepom ali celo uničevanjem planeta oddaljujemo od prvinskosti življenja.

Staro indijansko ljudstvo Hope ima rek: »Sezuj se, utihni, uleži se in poslušaj, kaj ti govori mama – Gaia«, če je ne slišiš, potem si daleč stran od tam, kjer bi moral biti. Ljudje smo se v vsem vrvežu in prezaposlenostjo s svojimi življenji, ki jih živimo na visokih obratih tako v zasebnem, kot poslovnem smislu, popolnoma odtujili od samih sebe.

Ne slišimo in ne znamo več poslušati svojih teles, ki nam kričijo, kdaj je dovolj. Kdaj se je treba upočasniti, predahniti, vzeti premor in samo biti. V vsej tej naglici, ki ji rečemo življenje si premor vzamemo samo še med prazniki in počitnicami. Nekateri tudi takrat ne.


Zdravstvena stroka je že zdavnaj priporočila, koliko dela, spanja in počitka naj bi si privoščil zdrav človek ali bolje rečeno človek, ki želi ostati zdrav in dočakati zrela leta s čim manj sodobnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen in rak.

8/8/8 je sveta trojica, ki se nam zdi v teh časih nedosegljiva, čeprav bi jo z zavestno odločitvijo zase in svoje življenje lahko začeli živeti. 8 ur spanja, 8 ur dela in 8 ur počitka, kamor spadajo seveda še vsa opravila vezana na družino in otroke, če jih imamo.


Pa se še malo vrnimo k Michelangelovi freski. Japonski znanstvenik Masaru Emoto je dolga leta proučeval vodo, njene kristale in njihovo spreminjanje glede na vibracije, ki so jim bili podvrženi. V vseh letih raziskav je spoznal, da je ravno voda tista, kar bi lahko združilo Adamove prste z božjimi. Prepričan je, da je voda posrednik, ki bo združil svet boga in ljudi.

Dandanes vse več ljudi boga poimenuje »peta dimenzija«. Mnogim je ta pojem verjetno poznan, odkar je Lisa Randall, dr. fizikalnih znanosti na Harvardu, v svojih raziskavah poskušala dokazati obstoj višje dimenzije, kar je bilo povsod po svetu deležno velike pozornosti. Peta dimenzija sestoji iz nevidnih sporočil in naj bi močno vplivala na naš svet.

In kako ravno voda zapolnjuje vrzel med različnimi svetovi po ugotovitvah Masaru Emota?

Razumevanje naloge, ki je zaupana vodi, je močno povezano z življenjem v skladu z božjo resnico. Ali kot pravi staro indijansko ljudstvo Hope – poslušaj mamo Gaio.

Razlaga Emota na kakšen način je voda božji glasnik in povezuje človeštvo gre takole; Odgovor lahko poiščemo v Svetem pismu, kjer je zapisano: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« Odlomek nakazuje, da je »beseda« obstajala na samem začetku. Samo po sebi se vse to zdi težko razumljivo.

Vprašanje, ki se poraja je; O kateri »besedi« govori odlomek?

Emoto meni, da govori pravzaprav o vibracijah – pomeni, da je bog z vibracijami ustvaril življenje.

Verjetno veste, da so besede sestavljene z združevanjem različnih zvokov. Zvok je vrsta energije, energija pa je vibracija.

»Besedi«, ki pri stvarjenju sveta igra pomembno vlogo, ne posvečajo posebne vloge le kristjani. Budizem pozna mantro – besedo ali besede, ki imajo moč manifestacije. V islamu Koran priča o absolutni moči besed, v hinduizmu naj bi sanskrtska beseda om izražala univerzalno resnico. Šintoizma, starodavnega tradicionalnega japonskega verovanja ne moremo razumeti, ne da bi se seznanili z izrazom kotodama – tj. duhovna moč, ki prebiva v besedah (zato ima molitev velik pomen).

Ljudje smo v pradavnini verjetno v naravi začutili energijo zvoka in na ta način ustvarili besede. Vsaka civilizacija je glede na geografsko lego in okolje oblikovala svoj govor. S to razlago si lažje predstavljamo, zakaj je na svetu toliko različnih jezikov.

Vse na tem svetu torej izhaja iz vibracije, vse, kar obstaja na tem svetu, ima svojo frekvenco in na svojstven način niha. Teh vibracij ne moremo videti, prav tako te šibke vibracije ali Hada (najmanjša enota nevidne energije; sinonim za či, op. prev.) celo z rokami ali s prsti težko zaznamo. Zato si le stežka predstavljamo, da prav vse vibrira: stena pred nami, miza, za katero sedimo, in tudi naše telo.

In sedaj zelo zanimivo dejstvo: ali ste vedeli, da smo le ljudje sposobni prosto spreminjati svoje frekvence? S čustvi neprestano spreminjamo svoje frekvence (in se tega niti ne zavedamo). Poleg tega imamo sposobnost prepevanja. Le ljudje po mili volji oblikujemo solmizacijske zloge »do, re, mi, fa, so, la, ti«. Drugače povedano, edino ljudje smo zmožni po svoji volji resonirati z vsemi stvarmi v vesolju; dajati in jemati energijo.

Glede na to, kako se bomo odločili uporabljati ta dar, lahko Zemljo in sebe vodimo v nadaljnji razvoj ali pa v pogubo. Če se odločimo, da bomo z vsem svetom resonirali in živeli v harmoniji, bo naš planet še naprej vibriral in ohranjal življenje. Če pa se odločimo, da bomo le sebično izpolnjevali lastne želje, bomo uničevali okolje, se zapletali v spore, družbene razlike pa bodo vse večje.

Ali ne bi bil že skrajni čas, da se zavemo tega ogromnega darila in resno razmislimo, kako ga bomo uporabili?