V rokah enega odstotka kmetovalcev kar 70 odstotkov kmetijskih zemljišč po svetu

Kot poroča The Guardian, se kmetijstvo po celem svetu srečuje z resno problematiko. Majhne kmetije počasi izginjajo, medtem ko čedalje večji delež kmetijskih zemljišč pristane v rokah velikih kmetovalcev. Slednje ima na cel svet precej negativne učinke, saj se diverziteta kmetijskih površin zmanjšuje, namesto tega pa so v čedalje večjem porastu monokulture. Izraziti so tudi drugi negativni vplivi na okolje.

Ugledni britanski časnik navaja, da je bilo v sklopu nedavno zaključene raziskave ugotovljeno, da je kar 70 odstotkov vseh kmetijskih površin na svetu v rokah enega odstotka velikih kmetovalcev. Zaradi načina obdelave zemlje, ki se ga poslužujejo veliki akterji, se pojavljajo številne negativne posledice na okolje in zdravje ljudi.
 

Neenakost lastništva kmetijskih zemljišč se povečuje že nekaj desetletij

Mednarodno podeželsko združenje je skupaj z nekaterimi partnerji izvedlo raziskavo, katere rezultati so bili objavljeni pred nekaj dnevi. Raziskava temelji na pregledu 17 novejših raziskovalnih člankov ter na analizi obstoječih podatkov in literature s tega področja. Ugotovljeno je bilo, da se neenakost lastništva kmetijskih zemljišč povečuje že od 80. let prejšnjega stoletja dalje.

Med drugim je bilo ugotovljeno, da je lastništvo kmetijskih zemljišč najbolj enakomerno porazdeljeno na Kitajskem in v Vietnamu, medtem ko je neenakomernost najbolj izrazita na območju Latinske Amerike. Na tem območju ima polovica vsega (najrevnejšega) prebivalstva v lasti zgolj odstotek vseh razpoložljivih kmetijskih površin.


Študija še navaja, da se v Aziji in Afriki nahaja največji delež majhnih kmetijskih gospodarstev. Kar 80 do 90 odstotkov vseh kmetij na svetu je v sicer v družinski lasti oziroma v lasti malih kmetov. Težava pa je v tem, da te predstavljajo le manjši delež vseh kmetijskih površin, ki so na voljo.
 

Posledice: upad kakovosti tal, krčenje gozdov in porast revščine

Na področju prehoda čedalje večjega deleža površin v roke velikih akterjev v zadnjih štirih desetletjih sicer vodijo Združene države Amerike in Evropa. Na teh območjih tudi majhni kmetje velikokrat pogodbeno sodelujejo z večjimi kmetovalci in posledično zemljo obdelujejo skladno z njihovimi zahtevami.

Modeli obdelave zemlje, ki se jih poslužujejo veliki kmetovalci, se hitro širijo tudi na območja držav v razvoju. Posledice tega se kažejo v upadu kakovosti tal, prekomerni uporabi vodnih virov in hitremu krčenju gozdov. Vse večje površine, ki so primerne za kmetijsko obdelavo, zasedajo monokulture, to pa se odraža v povečevanju socialnih problemov. Stopnjujejo se revščina in migracije prebivalstva.

Kot navaja eden izmed strokovnjakov, ki stoji za raziskavo, bi bilo treba vse moči upreti v to, da se podpre male kmete. Ti namreč z zemljo delajo na veliko bolj okolju prijazen način. Pred očmi nimajo zgolj hitrega zaslužka. Kmetovanje jim predstavlja tradicijo, kulturo. Trudijo se za trajnostno obdelavo zemlje, da bo ta lahko služila tudi prihodnjim generacijam.