Kako bomo potovali po pandemiji

Pandemija je številnim popotnikom prekrižala načrte. Ko se bo situacija umirila in bodo potovanja zopet zaživela, pa bodo ta potekala precej drugače.
Fotografija: Potovanja bodo po pandemiji zagotovo ponovno oživela, vendar pa bomo po izkušnji pandemije ljudje potovali na nekoliko drugačen način. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Potovanja bodo po pandemiji zagotovo ponovno oživela, vendar pa bomo po izkušnji pandemije ljudje potovali na nekoliko drugačen način. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Številni posamezniki, ki si brez potovanj ne predstavljajo življenja, so bili primorani svoje potovalne načrte prestaviti na kasnejši termin. A slej kot prej se bo naše življenje vrnilo v ustaljene tirnice in s tem se bodo vrnile tudi možnosti potovanj. Vendar pa bomo po izkušnji pandemije ljudje potovali na nekoliko drugačen način.

Sabi Phagura, popotniška novinarka, je za Euronews povedala, kako se bodo po njenem mnenju spremenile potovalne navade ljudi po letu 2020.

Aktivna potovanja in pomoč lokalnim skupnostim


Po mnenju priznane popotnice bo v prihodnje manj pasivnih potovanj, pri čemer se gostje večino časa zadržujejo v neposredni bližini hotela in se prepuščajo brezdelju. Naraščal bo trend potovanj, pri katerih bodo turisti aktivno raziskovali okolico, se učili novih spretnosti in se povezovali z lokalno skupnostjo.



Ni dvoma, da bo imela pandemija številne negativne učinke na različne skupine ljudi, še posebej na tiste, ki so zaposleni v turizmu. Sabi meni, da se bodo ljudje v času po pandemija še bolj združevali med sabo in si pomagali. Turisti bodo želeli po najboljših močeh pomagati zaposlenim v turizmu, ki so bili prizadeti. Vključevali se bodo v nekatere trajnostne projekte in lokalne pobude.
 

Porast domačih potovanj


Ljudje bodo po karanteni v večji meri potovali na bližnje destinacije. Večkrat se bodo odločili, da pri tem ne zapustijo države, ampak raziskujejo znotraj meja. Na tak način se bodo izognili strogim pravilom, ki bodo morda še veljala pri prehajanju med državami. Ker bodo toliko časa živeli v izolaciji, bodo že krajši oddihi predstavljali prijetno popestritev in pobeg iz vsakodnevne rutine.
Po izkušnji pandemije bodo ljudje še toliko bolj cenili zdravje in se trudili, da bi naredili vse za to, da bi ga ohranili. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Po izkušnji pandemije bodo ljudje še toliko bolj cenili zdravje in se trudili, da bi naredili vse za to, da bi ga ohranili. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

 

Skrb za zdravje kot prioriteta


Po izkušnji pandemije bodo ljudje še toliko bolj cenili zdravje in se trudili, da bi naredili vse za to, da bi ga ohranili. Tako lahko pričakujemo porast oddihov, katerih eden pomembnejših namenov bo skrb za zdravje in dobro počutje. To bo lahko obisk wellness centrov ali potovanje tja, kjer je veliko možnosti za rekreativne dejavnosti. Ljudje bodo potovanja med drugim videli tudi kot možnost, da izboljšajo mentalno in fizično zdravje.

 

Iskanje mirnih kotičkov v naravi


Zasičenje z negativnimi informacijami, strah in pretirana raba tehnologije na človekovo počutje ne vplivajo dobro. Prav zato bodo potovanja v prihodnje usmerjena v iskanje mirnih kotičkov v naravi, kjer si bodo ljudje lahko napolnili baterije. Iskanje stika z naravo bo v prihodnje pridobivalo na pomenu.

 

Skrb za higieno


V času pandemije smo se že dobro navadili skrbeti za redno higieno. Tudi ko bo najhuje za nami, bo zavest o pomenu higiene in preprečevanju hitrega širjenja virusa ostala. Tudi na potovanjih si bodo ljudje pogosto umivali roke, si jih razkuževali in skrbeli za to, da se ne bi po nepotrebnem dostikali površin v skupni rabi. Za največjo mero zagotavljanja higiene bodo skrbeli tudi skrbniki nastanitvenih objektov in javnih prevoznih sredstev, meni popotniška novinarka.

Več iz rubrike

ikonomija

V rokah enega odstotka kmetovalcev kar 70 odstotkov kmetijskih zemljišč po svetu

Lastništvo kmetijskih zemljišč je vse bolj neenakomerno porazdeljeno, tako je danes vse večji delež svetovnih kmetijskih zemljišč v rokah peščice.

ikonomija

Umetna inteligenca postala del državne strategije Savdske Arabije

Savdijci aktivno vlagajo v projekte umetne inteligence, kar je postalo del državnega načrta. Do leta 2030 bodo vložili kar 20 milijard dolarjev.

ikonomija

Slovenski projekt pametne ptičje hišice zbral že preko 700.000 evrov

Projekt pametne ptičje hišice Bird Buddy, za katerim stoji pretežno slovenska podjetniška ekipa, na globalni spletni platformi za množično financiranje Kickstarter beleži izjemno zanimanje.

ikonomija

Nova Zelandija nad lockdown z uporabo znanosti

Nova Zelandija uporablja tehnologijo modeliranja in ugotavljanja hitrega genomskega zaporedja covid-19, s čimer se je izognila »lockdownu«.

Komentarji: