Razsežnost zavesti brez duhovnih vaj ali meditacij

Z raziskovanjem božjega, ki je v nas, lahko doživimo mistično izkustvo. Ko se trudimo doseči to spremenjeno stanje zavesti, razlikujemo med intelektualnim opisom zavedanja in zavedanjem samim, zato moramo uporabiti nekatera izkustvena merila, ki določajo, ali smo v stiku z univerzalno energijo. Pri sebi lahko preverimo, ali zaznavamo kaj od spodaj naštetega:

• Čutimo lahkost telesa?
• Se počutimo lahke, lebdeče?
• Živo zaznavamo barve, vonj, okus, zvoke, občutek lepote?
• Doživimo občutek enosti in popolne varnosti?

In predvsem izkusimo stanje zavesti, ki se mu pravi ljubezen – pa ne do nečesa ali nekoga, marveč kot stalen občutek v svojem življenju.

Najpomembneje pa je, da stik z univerzalno energijo odpravlja vse konflikte, saj nam energija drugih ni več potrebna.
Mistično potovanje označuje višja zavest, ki pa ni vedno posledica duhovih vaj ali meditacij. Lahko jo sproži tudi bližina smrti, doživetje osebne travme ali le hipna zazrtost vase. Skupne značilnosti teh stanj so:

• videnje oslepljujoče svetlobe, ki ga spremlja občutek radosti in popolnega miru;
• občutek popolne varnosti in ljubezni;
• občutek vznesenosti;
• občutek lahkosti, lebdenja;
• intuitivni uvid v delovanje vesolja;
• videnje, da se življenje nadaljuje, kar prežene strah.

Ko si prizadevamo za neposredno povezavo z univerzalno energijo, sta najpomembnejša vzvoda občutek ljubezni (brez kančka navezanosti) in stik z notranjim vedenjem ali namigi. Če nam povezava uspe, bomo občutili ljubezen.
Najpogostejše spremembe v življenju ljudi, ki so doživeli mistično izkustvo, je moč povzeti takole:

• občutek povezanosti z višjim virom,
• usahlo zanimanje za materialno kopičenje,
• večje spoštovanje lepote in drugih ljudi,
• povečane sposobnosti, želja po učenju,
• povečane zunajčutne sposobnosti,
• občutek poslanstva,
• sposobnost za navdihovanje drugih.

Za razumevanje življenja in smrti so zelo pomembna obsmrtna izkustva. Osupljivo so si podobna in delujejo kot semena, ki postopno skalijo v bogat duhovni razvoj. Človek se ponavadi zave smrti svojega telesa in stopi v neopisljivo svetlobo radosti in ljubezni.

Pomen obsmrtnih izkustev ima več razsežnosti. Na eni ravni je obsmrtno izkustvo osebno doživetje smrti kot vznesenega srečanja z ljubečimi svetlobnimi bitji, včasih tudi s pokojnimi ljubljenimi osebami. Ta radosten vidik obsmrtnih izkustev je pojav, ki pomirja in osvobaja.

Na drugi ravni pa obsmrtna izkustva pomembno prispevajo k napredku evolucije, saj spremenijo življenje ljudi, ki preživijo smrt, njihova spremenjena zavest pa pospeši duhovni razvoj človeštva.

Neka ženska, ki je bila ob porodu drugega otroka čisto blizu smrti, je povedala, da se spominja zavedanja, ki ga je imela v tistih trenutkih, da je vse in vsepovsod v univerzumu tako, kot mora biti, da je načrt popoln. Da je vse, kar se dogaja – vojne, lakota, vse – popolnoma v redu. Da grehov ni, vsaj ne v takem smislu, kot jih razume naš intelekt. Pomembno je samo to, kako mislimo.
Vsi pridemo na Zemljo z neko nalogo, željo po razvoju, ki se odvija po točno določenem načrtu. Našo dušo zanima smo razvoj, zato moramo čez določene izkušnje tudi telesno.


__________
Vir: The Celestine prophecy, An experimental guide; J. Redfield, C..Adrienne
 
*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva