Podjetje je živ organizem, ki diha

Današnji svet in poslovni trendi govorijo o tako zelo potrebni in neizogibni transformaciji podjetništva. Veliko se razmišlja in govori o tranziciji, ki jo bomo morali sprejeti in jo smiselno vpeljati v »pametno« vodenje naših podjetij.

Pametno v tem kontekstu pomeni predvsem zavestno, da nismo v poslu sami in da je naš cilj, zakaj smo podjetniki usmerjeni v dobrobit drugih in skupnosti. Da razumemo živost podjetništva in ljudi ter njihovo različnost. To različnost pa tudi sprejemamo in je ne sodimo.

Kaj torej pomeni razumevanje podjetnika, da je podjetje pravzaprav živ organizem, ki diha?

Danes želim to vprašanje z vami obravnavati iz evolucijskega razvojnega vidika obravnave organizacije (organizacijo beri tudi kot podjetje, skupnost, družino, tim, ekipo, društvo,..).

Najprej lahko ugotovimo, da se evolucijski pogled, iz katerega izhajamo v današnjem času, razlikuje od tistega, ki smo ga bili vajeni do sedaj in ga lahko opredelimo kot tradicionalen mehanističen vidik poslovanja. Ta vidi organizacijo – podjetje kot stroj, ljudi (zaposlene) pa kot zobnike v tem stroju.

V bolj razvitih organizacijah voditelji o svojih podjetjih govorijo kot o živem organizmu ali živem sistemu in ne kot o stroju.

Podjetje je živ organizem, ki diha in ima srce. Uspešna podjetja si lahko predstavljamo, kot podjetja, ki imajo srce, ki bije v harmoničnem ritmu. Srce pomeni skupno vizijo podjetja, njegova načela, vrednote in ne samo to. Ponazarja energijsko matrico, ki združuje vse člene podjetja. Vsi členi združeno delujejo v vibraciji obilja, razumevanja, da je za vse dovolj, ustvarjajo iz jasnosti, zakaj so tu in kaj prinašajo ljudem in skupnosti z njihovim proizvodom, storitvami. Vse skupaj si lahko predstavljate kot valovanje ali ples iz skupnega centra (srca), ki narekuje ritem posameznim deležnikom (sektorjem, zaposlenim).

Naslednja pomembna ugotovitev je, da je tradicionalna ideologija poslovanja osredotočena na zunanja merila uspeha, kot so zagotavljanje dobička, čim večji promet, rast produkcije, maksimiranje vrednosti za delničarje.

Evolucijska perspektiva razvoja v središče postavlja naslednje načelo:

Končni cilj v našem življenju ni biti uspešen in zaradi tega prepoznaven ter ljubljen v družbi. Namen življenja je, da postanemo avtentičen izraz sebe, da živimo pristno, samozavestno, v spoštovanju svojih talentov. Namen nas je, da se odzovemo na svoj notranji klic, najdemo poslanstvo ter služimo človeštvu in svetu.

Življenje je tako osebno kot kolektivno potovanje, ki vodi k naši resnični pravi naravi. Umetnost te poti skozi naše življenje je, da najdemo pravo harmonijo med postavljanjem zavestnih ciljev in opuščanjem kontrole, torej zaupanjem, da smo samodejno vodeni v pravo smer.

V tej smeri razmišlja tudi Gary Hamel, ki je eden najvplivnejših in kontroverznih poslovnih mislecev na svetu. Sodeloval je z vodilnimi podjetji po vsem svetu in je dinamičen ter zelo iskan govornik o voditeljstvu in managementu.

»Hrepenimo po prijaznejšem, nežnejšem kapitalizmu - takšnem, ki nas ne tretira več kot zgolj 'potrošnike', ampak razume razliko med doseganjem večje potrošnje in maksimiranjem sreče. Ta prijaznejši, srčnejši model za sedanjost ne žrtvuje prihodnosti, in je tisti, ki razume in upošteva, da Zemlja ni neizčrpen vir naravnih virov. Jo spoštuje in ji vselej vrača,« pravi Gary.

Naslednje, tretje pomembno spoznanje je, da se z našim razvojem spreminjajo tudi nekatere naše osnovne predpostavke in razumevanje naše človeške narave.

Tradicionalno velja prepričanje, da so ljudje po naravi nezaupljivi, leni in potrebujejo zunanje motivatorje, da kaj naredijo. Ko pa pogledamo iz evolucijskega razvojnega pogleda, pa so v našem ospredju naslednje predpostavke: 

V tej realnosti verjamemo, da so ljudje po naravi ustvarjalni, zaupanja vredni, motivirani in odgovorni odrasli. Verjamemo, da so ljudje odgovorni, sposobni sprejemati zavestne odločitve ter stojijo za svojimi odločitvami in dejanji.

Da se vse to lahko resnično kaže na nivoju organizacije (beri: podjetja), je potrebno razumeti, zakaj, s kakšnim namenom delajo to, kar počnejo. Hkrati morajo imeti možnost, da se svobodno odločijo, kako to počnejo. Ljudje želijo s svojimi talenti in veščinami pozitivno prispevati k poslu in svetu. Vsi smo med seboj povezani. Kar pomeni, bolj ko vodje krepijo in živijo svoj lastni namen in namen organizacije, več možnosti se bo organsko odprlo za vse skupaj, prav tako pa bodo deležniki veliko bolj odprti za lastne prispevke in sokreiranje.

Iz te nove perspektive lahko začnemo jasneje prepoznavati, kaj je za nas osebno zares pomembno, kako želimo živeti svoje življenje in posledično katere vrednote so za nas najpomembnejše. To so tiste vrednote, ki jih vključimo tudi v naše podjetje in jih brezpogojno spoštujemo v svojem poslu.

Šele, ko nam je jasno kdo smo in kaj so naše glavne osebne vrednote, se lahko lotimo ustvarjanja ključnih operativnih strategij podjetja in ustvarjanja novega delovnega okolja, ki nam bo omogočilo, da delujemo v skladu z izbranimi vrednotami v vseh vidikih naše organizacije. Vključno z organizacijsko ter komunikacijsko zasnovo, tržnimi težnjami in cilji. Vse to se preliva tudi v naše storitve in poskrbi za zadovoljujočo in trajno izkušnjo kupca.

Vsi smo med seboj povezani in ko smo sami srečni, lahko to srečo iskreno prenašamo tudi na druge. Ko so nam jasne naše osebne preference in vrednote, šele takrat lahko opolnomočeno in srčno vodimo ostale. Takrat postanemo resnično srce organizacije.