Osebna prožnost: rešitev za čase polne sprememb

Sodobni časi so prežeti s spremembami, kar od nas zahteva drugačne načine funkcioniranja – v osebnem življenju, pri delu in v delovanju v širši družbi. Naš uspeh v življenju in pri naši karieri določa to, kako znamo s temi spremembami upravljati.
 

Spremembe so povsod okoli nas

Kje vse lahko v vsakdanjem življenju zasledimo te spremembe? V trgovinah z oblačili nas vsaka dva tedna čaka nova kolekcija, na policah z živili vsak dan zagledamo kakšen nov produkt, naše digitalne naprave kar naprej zahtevajo naše strinjanje s posodobitvami. Podobno je tudi v delovnih okoljih: poslavljamo se od starih in pozdravljamo nove sodelavce, menjujemo nadrejene ali celo sami stopimo v čevlje vodje, zamenjamo podjetje ali pa se podamo na samostojno pot. Zaradi spleta smo povezani s celim svetom, sodelujemo z ljudmi, ki jih osebno še nikoli nismo srečali. In potem izza vogala prihrumi še epidemija in nam v vsej svoji razsežnosti pokaže, kako lahko zatrese naš vsakdan in nas postavi pred preizkušnjo, koliko smo zmožni prilagoditve.

Kaj je osebna prožnost?

Skozi vse življenjske in delovne spremembe lažje jadrajo tisti posamezniki, ki pokažejo večjo stopnjo osebne prožnosti (ang: resilience). Če si pogledamo osnovno definicijo prožnosti, je to lastnost materiala, ki ga lahko upogibamo in raztezamo ter mu tako spreminjamo obliko, zatem pa se le-ta povrne v začetno obliko. Podobno tako velja za prožne ljudi, ki se na spremembo odzovejo z zdravo in pozitivno prilagoditvijo in pri tem ostanejo telesno in mentalno zdravi. Ob tem aktivirajo zmožnost učenja iz teh izkušenj, sprejemajo nove informacije, prilagodijo svoja razmišljanja in vedenja in vse te nove lekcije vključijo v nadaljnje življenje. To nam potrjuje tudi Darwinova misel o evoluciji, da ne preživijo največji in najmočnejši, ampak tisti z največjo sposobnostjo prilagoditve.
 

Količnik osebne prožnosti kot novo merilo uspeha

V tuji literaturi lahko že zasledimo, da bo v prihodnosti količnik prožnosti (RQ-resilience quotient) enako pomemben kot IQ (inteligenčni kvocient) in EQ (emocionalni kvocient). Posamezniki z višjim količnikom prožnosti bodo lahkotneje spremenili delovne plane, ki so se pokazali kot manj ustrezni, prej spremenili svojo pot življenja, ki morda ne teče v pravo smer, svet nesigurnosti in kompleksnosti pa jih ne bo hromil.
 

Skrb za življenjsko energijo

Eden od pomembnih znakov prožnosti je optimalna aktivacija odgovora, kar pomeni, da reagiramo tako, kot je določenemu dogodku primerno. Ni potrebno, da v svojem reagiranju pretiravamo in trošimo svojo življenjsko energijo po nepotrebnem. Naša prožnost se pokaže v tem, da gremo ponovno v mirno stanje, ko dogodek mine in nikakor ne nadaljujemo z aktivacijo, ko le-ta sploh ni več potrebna.

Skrb ali pretirano razmišljanje o problemu povzroča v nas stalno napetost, ki ni konstruktivna. Ko ne zmoremo spustiti bremena ali smo vseskozi vpeti vanj, trošimo dragoceno fizično in mentalno energijo. Lahko se soočimo z neravnovesjem in možno izgorelostjo. Naš končni cilj mora vseskozi biti optimizacija porabe življenjske energije.
 

Če ni procesa uravnavanja

Zelo dobro primerjavo prožnosti najdemo v elastičnem pasu, katerega primarna funkcija je raztezanje. Ko raztezanje ni več potrebno, se elastičen pas sprosti in pripravljen je za ponovno uporabo. Sedaj pa si predstavljajmo situacijo, ko je ta elastični trak vseskozi napet, pred sproščanjem ga spet napnemo in tako naprej in naprej. Ko ga damo v normalno pozicijo, kaj se zgodi? Trak ni več prožen, ni elastičen, ni več funkcionalen. Tako kot elastika, se mora tudi naše telo odpočiti in okrevati po stresnem dogodku ali spremembi. Če se ta proces uravnavanja ne zgodi, se lahko zgodi naslednje:

• šli smo čez vse meje svojih virov moči, čez svoje limite in se zlomimo; kjer smo genetsko najbolj šibki, nam bo to telo pokazalo s simptomi
• vedno bolj smo nezmožni, da se globoko spočijemo; ne moremo se umiriti; tudi ko spimo, smo vseskozi napeti; pojavijo se razne bolezni, pomanjkanje energije, nizka motivacija
• spremembe se zgodijo tudi na možganih, ki postanejo bolj dovzetni za nove težave, nevrogeneza – nastajanje novih živčnih celic, ne poteka več optimalno.

Bolj ko odlašamo s počitkom in obnovo, večja je obraba in škoda na telesu. Tukaj leži tudi ključ problema. Telesu ne privoščimo časa za regeneracijo. Ne končamo ene stresne aktivnosti, ko smo že vpeti v naslednjo. Tudi če nismo fizično vpeti v stres, običajno mislimo na nekaj stresnega. Velikokrat so le naše misli močan sprožilec stresa in tudi njen vzdrževalec.

Če sprememb ne bi bilo

V življenju, kjer ni sprememb, je vse predvidljivo. Sliši se sicer krasno, a takšno življenje bi bilo prazno. Prevelika mera rutine povzroča dolgčas, praznino in stagnacijo. Naše delovanje bi lahko hitro zapadlo k samodestruktivnosti in k zlorabi različnih substanc. Novosti in novi dražljaji spodbudijo naše potenciale. Nezadosten senzorični »input« otopi naše čute (primer dolgega bivanja v temnih podzemnih jamah).
 
Za zaključek: primarni kazalnik kvalitete življenja in uspeha pri delu je tudi naše učinkovito upravljanje sprememb in stresa. Stres lahko močno poudari naše pomanjkljivosti, vodi v fizične in čustvene simptome, lahko privede tudi do zloma na različnih področjih življenja. Obvladanje sprememb in stresa je zaščitni znak prožnosti in konstanten pokazatelj splošnega ravnovesja v življenju.