Največje tveganje letos je »46« in »črni slon«
Trenutna najbolj »in« beseda je tveganje. Kaj je »tveganje 46« in kaj »črni slon«?
Odpri galerijo
Na prvo mesto po vplivu tveganj se je povzpelo tveganje nalezljivih bolezni, nato sledi neizvajanje politik posebnih sprememb, na tretjem mestu pa se je ponovno pojavilo tveganje orožja za množično uničevanje. FOTO: Shutterstock
Kot določeni kosi in oblike v svetu mode opredeljujejo posamezna desetletja (npr. 80. leta poznana po »trajnah«, podložnih srajcah itd.), je enako tudi v poslovnem svetu. Če so se v 80. letih prejšnjega stoletja v poslovnem svetu osredotočali na procese in njihovo optimizacijo, v 90. globalizacijo in outsourcing aktivnosti, v 21. stoletju pa etiko in notranje kontrole, je zagotovo
najbolj »in beseda« v zadnjem desetletju - tveganje.
Tveganje kot ostale pojme, ki jih vsakodnevno uporabljamo, velikokrat težko ubesedimo in razložimo. Tako ni presenetljivo, da ima tveganje več opredelitev. Najbolj sprejeta opredelitev tveganja je po standardu ISO 3100 opredeli tveganje kot vpliv negotovosti na cilje. COSO organizacija (Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission) opredeli tveganje kot možnost, da se bodo dogodki zgodili in vplivali na doseganje strategije in ciljev.
Notranji revizorji pa opredelimo tveganja kot možnost pojava dogodka, ki bo vplival na doseganje ciljev, pri čemer se le to meri kot skupek učinka in verjetnosti. Vsako leto se objavi veliko lestvic najpomembnejših tveganj za prihajajoče leto, pri čemer so najpomembnejše lestvice World Economic Foruma s poročilom Risk in Focus 2021 in organizacije Eurasia s poročilom Top Risks 2021. Namen tega članka je, da predstavimo te lestvice in kako lahko notranji revizorji pomagajo pri boljšem obvladovanju teh tveganj v organizaciji.
Zagotovo najbolj znana raziskava o tveganjih (1) je od organizacije World Economic Foruma, ki na podlagi poglobljenih intervjujev z direktorji največjih svetovanih podjetij, pomembnih politikov in drugih svetovnih voditeljev ter analiz napravi seznam tveganj, ki jih razdeli po pomembnosti glede na verjetnost nastanka in vpliva.
V letu 2021 po verjetnosti nastanka med prvimi tremi tveganja povezana s:
1- podnebnimi spremembami (ekstremni vremenski pojavi, neizvajanje politik varovanja okolja in nadaljnjo človeško uničevanje narave)
2 - nalezljivimi boleznimi. To tveganje se še lani niti ni uvrstilo med 20 najpomembnejših tveganj.
3 - kibernetsko varnostjo in digitalizacijo, predvsem razkorakom digitalnega razvoja med bogatimi in revnimi.
Na prvo mesto po vplivu tveganj se je povzpelo tveganje nalezljivih bolezni, nato sledi neizvajanje politik posebnih sprememb, na tretjem mestu pa se je ponovno pojavilo tveganje orožja za množično uničevanje. Pojavila so se tudi nova tveganja, povezana s pandemijo covid-19: večanje dolga držav kot tudi večanje tveganj revščine prebivalstva.
Eurasia (3) je pripravila drugačen pregled tveganj (4), ki temelji na podobni metodologiji, vendar vključuje več družbenih, ekonomskih in političnih tveganja. Tako je na prvem mestu t. i. »tveganje 46«(5), kar pomeni, da ima novo izvoljeni 46. predsednik ZDA težko nalogo, da najpomembnejšo svetovno gospodarstvo reši pred recesijo in ponovno združi razdvojeno ameriško prebivalstvo.
Sledita tveganji podnebnih sprememb in covid-19, pri čemer je na četrtem mestu povečanje napetosti med ZDA in Kitajsko. Med desetimi največjimi tveganji so še: kibernetska tveganja, vzpon Turčije, povečanje napetosti na Srednjem Vzhodu zaradi cen nafte, medtem ko se bo Evropa morala soočiti z odhodom najpomembnejše politične figure zadnjih 10 let Angele Markel.
Notranji revizorji (6) so pri ocenjevanju tveganj za leto 2021 bolj pragmatični in so na prvo mesto uvrstili kibernetska tveganja. Sledila so tveganja zunanjih izvajalcev (tretjih strank), trajnosti, inovativnosti in politične oziroma ekonomske nestabilnost.
Druge podobne raziskave pokažejo podobna najpomembnejša tveganja za leto 2021. Trajnost in podnebne spremembe že nekaj let vztrajajo na prvem mestu po pomembnosti in njihovem vplivu, kar čedalje bolj občutimo vsi, vendar le redke organizacije ta tveganja jemljejo resno.
Tako imenovani črni slon, ki pomeni, da problem vsi vidimo, vendar se delamo kot da ga ni, je prisoten prav pri podnebnih spremembah. Podjetja kot tudi ostale organizacije, kljub dobrim PR kampanjami o pomembnosti klimatskih sprememb, v ospredje še vedno postavljajo dobiček. Zato ne preseneča raziskava (8), ki kaže, da investitorji niso pripravljeni vlagati v zelene industrije, če le te ne doprinašajo enake ali višje donose kot rjave tehnologije. Na drugi strani pa je kibernetska varnost postala med covidom-19 še pomembnejša, saj se je spletni kriminal v zadnjem letu predvsem zaradi covida-19 izredno povečal(9).
Notranji revizorji svoje delo opravljamo na podlagi ocene tveganja. Pogledamo delovanje organizacije in širšega okolja ter ocenimo, katerim tveganjem je organizacija najbolj izpostavljena. Nato napravimo načrt dela, v katerem ne bi smeli manjkati pregledi tako obvladovanja tveganj podnebnih sprememb in kibernetskih tveganj. Če jih že notranji revizor ni vključil v svoj načrt, lahko vodstvo od notranjega revizorja zahteva, da pogleda ta tveganja in oceni, ali jih organizacija učinkovito in uspešno obvladuje. Če jih ne, potem je organizacija izpostavljena najpomembnejšim tveganjem, ki bodo slej ali prej vplivala tudi na poslovanje vsake organizacije. Kdor pa misli, da podnebne spremembe ali kibernetska varnost ne vplivata na njihovo poslovanje, mora odpreti oči, saj bodo ta tveganja postajala še pomembnejša v naslednjih letih. Končno, zrcalce na steni pove le resnico in četudi jo ne želimo slišati, bi jo morali sprejeti.
*Avtor je vodja notranje revizije v Hranilnici LON in predsednik Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut.
______________________
Viri:
1 http://www3.weforum.org/docs/WEF_The_Global_Risks_Report_2021.pdf
2 https://www.weforum.org/
3 https://www.eurasiagroup.net/
4 https://www.eurasiagroup.net/files/upload/top-risks-2021-full-report.pdf
5 https://www.eurasiagroup.net/live-post/top-risks-2021-risk-1-46
6 https://global.theiia.org/Pages/globaliiaHome.aspx
7 https://na.theiia.org/periodicals/OnRisk/Pages/default.aspx
8 https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0165410120300148
9 https://www.interpol.int/News-and-Events/News/2020/INTERPOL-report-shows-alarming-rate-of-cyberattacks-during-COVID-19
najbolj »in beseda« v zadnjem desetletju - tveganje.
Top tveganja leta 2021:
- »tveganje 46« - novo izvoljeni 46. predsednik ZDA težko nalogo, da najpomembnejšo svetovno gospodarstvo reši pred recesijo in ponovno združi razdvojeno ameriško prebivalstvo
- klimatske spremembe
- covid-19
- povečanje napetosti med ZDA in Kitajsko
- kibernetska tveganja
- vzpon Turčije
- povečanje napetosti na Srednjem Vzhodu zaradi cen nafte
- odhod najpomembnejše politične figure zadnjih 10 let Angele Markel.
Tveganje kot ostale pojme, ki jih vsakodnevno uporabljamo, velikokrat težko ubesedimo in razložimo. Tako ni presenetljivo, da ima tveganje več opredelitev. Najbolj sprejeta opredelitev tveganja je po standardu ISO 3100 opredeli tveganje kot vpliv negotovosti na cilje. COSO organizacija (Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission) opredeli tveganje kot možnost, da se bodo dogodki zgodili in vplivali na doseganje strategije in ciljev.
PREBERITE TUDI:
Notranji revizorji pa opredelimo tveganja kot možnost pojava dogodka, ki bo vplival na doseganje ciljev, pri čemer se le to meri kot skupek učinka in verjetnosti. Vsako leto se objavi veliko lestvic najpomembnejših tveganj za prihajajoče leto, pri čemer so najpomembnejše lestvice World Economic Foruma s poročilom Risk in Focus 2021 in organizacije Eurasia s poročilom Top Risks 2021. Namen tega članka je, da predstavimo te lestvice in kako lahko notranji revizorji pomagajo pri boljšem obvladovanju teh tveganj v organizaciji.
Tveganja podnebnih sprememb še vedno najpomembnejša, čeprav je covid-19 močno vplival na zemljevid tveganj
Zagotovo najbolj znana raziskava o tveganjih (1) je od organizacije World Economic Foruma, ki na podlagi poglobljenih intervjujev z direktorji največjih svetovanih podjetij, pomembnih politikov in drugih svetovnih voditeljev ter analiz napravi seznam tveganj, ki jih razdeli po pomembnosti glede na verjetnost nastanka in vpliva.
V letu 2021 po verjetnosti nastanka med prvimi tremi tveganja povezana s:
1- podnebnimi spremembami (ekstremni vremenski pojavi, neizvajanje politik varovanja okolja in nadaljnjo človeško uničevanje narave)
2 - nalezljivimi boleznimi. To tveganje se še lani niti ni uvrstilo med 20 najpomembnejših tveganj.
3 - kibernetsko varnostjo in digitalizacijo, predvsem razkorakom digitalnega razvoja med bogatimi in revnimi.
Na prvo mesto po vplivu tveganj se je povzpelo tveganje nalezljivih bolezni, nato sledi neizvajanje politik posebnih sprememb, na tretjem mestu pa se je ponovno pojavilo tveganje orožja za množično uničevanje. Pojavila so se tudi nova tveganja, povezana s pandemijo covid-19: večanje dolga držav kot tudi večanje tveganj revščine prebivalstva.
Eurasia (3) je pripravila drugačen pregled tveganj (4), ki temelji na podobni metodologiji, vendar vključuje več družbenih, ekonomskih in političnih tveganja. Tako je na prvem mestu t. i. »tveganje 46«(5), kar pomeni, da ima novo izvoljeni 46. predsednik ZDA težko nalogo, da najpomembnejšo svetovno gospodarstvo reši pred recesijo in ponovno združi razdvojeno ameriško prebivalstvo.
Sledita tveganji podnebnih sprememb in covid-19, pri čemer je na četrtem mestu povečanje napetosti med ZDA in Kitajsko. Med desetimi največjimi tveganji so še: kibernetska tveganja, vzpon Turčije, povečanje napetosti na Srednjem Vzhodu zaradi cen nafte, medtem ko se bo Evropa morala soočiti z odhodom najpomembnejše politične figure zadnjih 10 let Angele Markel.
FOTO: Ben Stansall / AFP
Druge podobne raziskave pokažejo podobna najpomembnejša tveganja za leto 2021. Trajnost in podnebne spremembe že nekaj let vztrajajo na prvem mestu po pomembnosti in njihovem vplivu, kar čedalje bolj občutimo vsi, vendar le redke organizacije ta tveganja jemljejo resno.
Tako imenovani črni slon, ki pomeni, da problem vsi vidimo, vendar se delamo kot da ga ni, je prisoten prav pri podnebnih spremembah. Podjetja kot tudi ostale organizacije, kljub dobrim PR kampanjami o pomembnosti klimatskih sprememb, v ospredje še vedno postavljajo dobiček. Zato ne preseneča raziskava (8), ki kaže, da investitorji niso pripravljeni vlagati v zelene industrije, če le te ne doprinašajo enake ali višje donose kot rjave tehnologije. Na drugi strani pa je kibernetska varnost postala med covidom-19 še pomembnejša, saj se je spletni kriminal v zadnjem letu predvsem zaradi covida-19 izredno povečal(9).
Kaj lahko vodstvo pričakuje od notranjega revizorja glede tveganj?
Notranji revizorji svoje delo opravljamo na podlagi ocene tveganja. Pogledamo delovanje organizacije in širšega okolja ter ocenimo, katerim tveganjem je organizacija najbolj izpostavljena. Nato napravimo načrt dela, v katerem ne bi smeli manjkati pregledi tako obvladovanja tveganj podnebnih sprememb in kibernetskih tveganj. Če jih že notranji revizor ni vključil v svoj načrt, lahko vodstvo od notranjega revizorja zahteva, da pogleda ta tveganja in oceni, ali jih organizacija učinkovito in uspešno obvladuje. Če jih ne, potem je organizacija izpostavljena najpomembnejšim tveganjem, ki bodo slej ali prej vplivala tudi na poslovanje vsake organizacije. Kdor pa misli, da podnebne spremembe ali kibernetska varnost ne vplivata na njihovo poslovanje, mora odpreti oči, saj bodo ta tveganja postajala še pomembnejša v naslednjih letih. Končno, zrcalce na steni pove le resnico in četudi jo ne želimo slišati, bi jo morali sprejeti.
*Avtor je vodja notranje revizije v Hranilnici LON in predsednik Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut.
______________________
Viri:
1 http://www3.weforum.org/docs/WEF_The_Global_Risks_Report_2021.pdf
2 https://www.weforum.org/
3 https://www.eurasiagroup.net/
4 https://www.eurasiagroup.net/files/upload/top-risks-2021-full-report.pdf
5 https://www.eurasiagroup.net/live-post/top-risks-2021-risk-1-46
6 https://global.theiia.org/Pages/globaliiaHome.aspx
7 https://na.theiia.org/periodicals/OnRisk/Pages/default.aspx
8 https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0165410120300148
9 https://www.interpol.int/News-and-Events/News/2020/INTERPOL-report-shows-alarming-rate-of-cyberattacks-during-COVID-19
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
