Naj bo naša prihodnost lahkotna, kot je aluminij

Marko Drobnič
Strategija pametne specializacije je materiale postavila kot pomembno prednostno področje strategija razvoja države. Foto: Pexels 

Aluminij je kovina prihodnosti. Za vse nas, še posebno pa zaradi naše slovenske kulture, je pomembno, da smo usmerjeni v prihodnost!

V Talumu se vanjo usmerjamo z aluminijem. Smo njegovi odlični poznavalci. Aluminij ima mnogo prednosti. Je lahka kovina, z odličnimi preoblikovalnimi lastnostmi, hkrati pa je mogoče v kombinaciji z drugimi elementi doseči tudi izredne mehanske lastnosti. Posebno vrednost mu daje dejstvo, da ga je mogoče neštetokrat reciklirati, pri čemer ohrani svoje lastnosti. Je torej izrazito trajnostni material.

Trajnostni material, ki sicer na samem začetku potrebuje veliko energije, da ga ustvarimo. Pozneje, v fazah njegove ponovne uporabe, je njegova energetska bilanca popolnoma drugačna, saj se za recikliranje porabi le pet odstotkov energije, ki je potrebna za proizvodnjo v elektroliznem procesu, 95 odstotkov energije pa se prihrani. A kljub vsemu zgolj s predelavo in reciklažo ne bomo mogli zapolniti globalne bilance potreb po njem, saj se te iz leta v leto povečujejo.

Trajnost ni le mrtva črka na papirju, temveč pomemben del naših poslovnih strategij, ne le zaradi zavedanja, da smo dobili naš planet le v začasno upravljanje, temveč ker se nam to tudi splača.


V tekmi z drugimi deli sveta je Evropa že pred desetletjem spoznala, da mora bistveno pospešiti hitrost razvoja materialov, načrtovanja zlitin, postopkov, optimizacije, manjše porabe in zaposlovanja. Prav zaradi tega je spet na vrh prednostnih področij postavila materiale in metalurgijo. Slovenska industrija, z razmeroma majhnim kadrovskim in kapitalskim potencialom, nima možnosti, da bi na področju velike masovne proizvodnje na globalnem trgu tekmovala individualno. V posameznih tržnih nišah pa imamo tradicijo, izkušnje in znanje ter tudi že določen tržni delež, tako da smo konkurenčni z lastnim znanjem in specifičnimi, tudi visokotehnološkimi proizvodi in tehnologijami.

Kot palček na svetovnem gospodarskem parketu smo se še toliko bolj prisiljeni vedno znova prilagajati razmeram, iskati nove priložnosti in tudi z nepopustljivo trmo riniti naprej. Prav v vsem zadnjem navedenem pa smo velikani, ponekod tudi vizionarji in revolucionarji. Modernizirali smo svoje proizvodne procese, vpeljevali in razvijali nove tehnologije in materiale. Iz malega je zraslo veliko. Vedno več nas je takih, ki ne le sledimo, temveč aktivno sodelujemo pri razvoju novih izdelkov največjih multinacionalk. Naši, slovenski izdelki so vgrajeni v številne dobrine, ki jih uporabljamo vsakodnevno. V Talumu radi rečemo, da verjetno ni slovenskega gospodinjstva, kjer ne bi imeli nekaj našega aluminija. Aluminija, ki smo ga ustvarili v Kidričevem, naši kupci pa so ga preoblikovali v končni izdelek. Če pogledam na celotno metalurgijo v Sloveniji, je zagotovo tako.

image
Marko Drobnič: Verjamem, da se veliko odgovorov na sedanje in prihodnje izzive skriva v Strategiji pametne specia­lizacije z devetimi prednostnimi področji ter povezovanju industrije in znanosti prek devetih strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov) znotraj te strategije. Foto: Talum


Trajnost se splača


Imamo znanje in vztrajnost, znamo sodelovati. Vemo, da je naša prihodnost v izdelkih z višjo dodano vrednostjo, energetski učinkovitosti, inovativnosti, odličnosti v vseh segmentih poslovanja. Trajnostni prehod v nizkoogljično krožno gospodarjenje je ključna usmeritev industrije. Trajnost ni le mrtva črka na papirju, temveč pomemben del naših poslovnih strategij, ne le zaradi zavedanja, da smo dobili naš planet le v začasno upravljanje, temveč ker se nam to tudi splača. Vendar za doseganje svojih ciljev potrebujemo primerljivo podporno poslovno okolje za aktivno poslovanje na konkurenčno izredno zahtevnem globalnem trgu. Ti pogoji morajo biti primerljivi tako na energetskem področju, saj gre v primeru metalurgije za energetsko intenzivno panogo, kot na okoljskem ter razvojno-raz­iskovalnem. Glede na to, koliko ta podjetja ustvarimo, bi si želeli oziroma pričakovali, da se nam proporcionalno dodelijo tudi viri za nadaljnji razvoj.



Verjamem, da se veliko odgovorov na sedanje in prihodnje izzive skriva v Strategiji pametne specia­lizacije z devetimi prednostnimi področji ter povezovanju industrije in znanosti prek devetih strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov) znotraj te strategije. Sodelujoča podjetja in institucije znanja v SRIP-ih povezujemo najnovejša dognanja iz različnih strok z namenom preoblikovanja in odkrivanja novih produktov in novih poslovnih modelov. Naš skupni imenovalec so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje. Rezultati, ki jih tako povezani že dosegamo, nam bodo po mojem prepričanju pomagali prebroditi zahtevne čase, ki se kažejo na obzorju.

V Sloveniji smo ob tem v fazi oblikovanja pomembnih strateških dokumentov. Strategija pametne specializacije je materiale postavila kot pomembno prednostno področje strategija razvoja države. Nacionalni energetski in podnebni načrt ter Energetski koncept Slovenije bosta postavila pomemben okvir za delovanje industrije v prihodnjih desetletjih. Pričakujem, da bosta zagotavljala podlago za konkurenčno delovanje industrije in bosta podpirala njen razvoj, ne pa da bo s sistemskimi okviri na ravni države industrija (p)ostala njihova cokla.


Marko Drobnič,
predsednik uprave Taluma
Več iz rubrike