Mihca, kakor je potencialnega tekmeca označil Trump, za predsednika?

Tako oni kot širša javnost so razpravljali (tudi) o tem, da na najvišjih političnih položajih podjetniki in predvsem milijonarji nimajo kaj iskati. Res?

Kot da bi bili to nebodijihtreba posamezniki, ki tej družbi delajo samo škodo, kot da to ne bi bili tisti, ki s svojo genialnostjo poganjajo razvoj družbe že od pamtiveka. Mihec, kakor je potencialnega tekmeca označil Trump, je alfa in omega podjetništva, vzor številnim, še posebno ker mu je v medijsko-politično-gospodarskem sektorju uspelo razviti dobičkonosen poslovni model, ki prinaša 10 milijard dolarjev na leto.

Bil je župan New Yorka, svoje na več kot 50 milijard ocenjeno premoženje pa zadnje čase vlaga v reševanje podnebnih sprememb. S tem bo lahko uspešno nagovoril tradicionalne demokrate, medtem ko njegov pogled na davke bolj ustreza republikancem. Ob polarizirani družbi, v kateri si lahko le naš ali njihov, mu analitiki napovedujejo največ tretje mesto. Je demokracija mogoče res prezahteven koncept za širše množice, kakor si drzne razmišljati Žiga Vavpotič v intervjuju, ki ga boste lahko na spletni strani prebirali že v ponedeljek, že zdaj pa je na voljo v tiskani izdaji Sveta kapitala, ki ga dobite skupaj s časnikom Delo.



Razmišljujoč človek se ne more izogniti dejstvu o tem, kakšen razvoj sta dosegla Kitajska in Singapur ob avtoritarnem sistemu in kako v oči bode trenutni slovenski politični in parlamentarni sistem, v katerem se že desetletja ne moremo zediniti glede zdravstvene reforme, ki se pred našimi očmi ponavlja kot zlajnana mehiška telenovela.

Kaj, ko bi v letu 2020 enkrat za spremembo poskusili iz obeh svetov, pa naj bo iz levega in desnega, javnega in zasebnega, konservativnega in liberalnega, potegniti najboljše in se že enkrat za vselej naučiti, da ne obstaja levo ali desno, ampak zgolj gor ali dol (kakor je nekoč dejal Ronald Reagan).

Pija Kapitanovič, namestnica odgovorne urednice Sveta kapitala