Vsaj jaz si pogosto rečem, ko vidim podobne članke, kot ga ti sedaj bereš: »Pa ne še en tak motivacijski članek…« En del mojega ega zavije z očmi in si misli, da je prepameten, da bi kaj takšnega prebral. Tako, da te popolnoma razumem, če ti je ta misel švignila skozi glavo.
 
Vendar zaradi navade, ki sem jo razvil še v času intenzivnih športnih treningov, utišam to misel. Spomnim se, kar je rekel moj trener: »Repeticija in analiza repeticije sta ključna faktorja za uspeh … kjerkoli v življenju.« Moram priznati, da me kot šestnajstletnika te besede niso pretirano navduševale ob 6. uri zjutraj v hladni dvorani. Ampak, sem si rekel, on že ve?!
 
Ta navada, da utišam svoj »opičji um«, oziroma negativni del svojega intelekta, mi je v življenju prišla prav. Ker obstaja rek: »Da ne veš, česar ne veš«. Zato nikoli ne škodi, da poglobiš določeno umevanje tematike s tem, da prebereš še eno stvar, še eno perspektivo.
 
Sedaj vsakič, ko raziskujem določeno tematiko oziroma področje v življenju, poskušam dobiti čim več zornih kotov o raziskani tematiki. Saj si tako razširim (raz)umevanje, o tematiki, ki me zanima.
 
Tako, da verjetno si o tem že slišal/a veliko, ampak razširjanje perspektive, glede na to, da bereš ta članek, je vedno dobrodošla. Torej pojdimo na lastnosti, ki odlikujejo človeka in podjetnika/co v kriznih časih.
 

Sposobnost umevanja – t. i. branje med vrsticami

 
Sposobnost branja med vrsticami je ključna, da lahko podjetnik/ca interpretira različne informacijske kanale. Da zna razbrati, katera informacija je načrtno dana v medije ali celo pravne / davčne dokumente, da bi zavedla človeka. Dejstvo je, da je prestrašen človek bolj dovzeten za različne oblike manipulacije. S sposobnostjo umevanja predvsem mislim na dve stvari:
 
a) Sposobnost uvidenja ključne motivacije, zakaj bi recimo nekdo, ki je zaposlen naredil določene stvari. 
b) Analiziranje recimo investicije z različnih zornih kotov in se na podlagi različnih perspektiv in informacij odločiti za investicijo (novo zaposlovanje ali »rezanje« kadrov, nabava infrastrukture itd.).
 
Kot je rekla ena naša stranka: »Ko sem bil mlad, sem veliko tvegal in veliko izgubil. Podjetništvo mi je bilo kot odvisniku adrenalin. Vendar je bila bolečina iz leta v leto večja. Težje sem prenašal izgube ... finančne, izguba dobrih kadrov zaradi moje impulzivnosti in na koncu še izguba družinskega življenja. Zato sem z leti pričel razvijati bolj prefinjen, anlitičen način vodenja in pristopa. Če bi to vedel pri 32. letih ...«.
 
Epilog tega je, da z učenjem »umevanja« dobivamo razsodnost in jasnost nad odločevalnimi procesi v podjetju. Kot v življenju. S tem pa postanemo mirni.

Mirnost

 
Mirnost je naslednja karakterna lastnost. Mirnost v podjetništvu bi lahko bila tudi sposobnost delovanja pod pritiskom. To je en način gledanja na mirnost. Verjetno je to perspektiva, ki pride v poštev predvsem pri kriznem menedžmentu oziroma odločanju. 
 
Predvsem bi se pri mirnosti osredotočil na psihološki trenutek. Gre za to, da nas skušnjave hitrega zaslužka oziroma rasti ne zaslepijo. Miren v osnovi zame pomeni, da deluješ iz svojega »jedra«. Torej iz telesnega občutka oziroma telesne inteligence.
 
Kot je opisala podjetnica iz Kranja: »Sem v takšni branži, kjer so tedenske priložnosti za velike zaslužke pogoste. Vendar sem se naučila, da tudi, če me nekaj potegne, zamami, počakam nekaj dni. »Sedim z občutkom«. Če je zadeva čez nekaj dni še aktualna in sem mirna s poslom, ki je pred mano, potem delujem iz sebe. Odkar zadnjih šest let tako delujem, je uspešnost speljanih poslov praktično 100-odstotna. Je pa trajalo, da sem do tega prišla.«.
 
Ljudje, ki so mirni, ne glede na to, kakšne so zunanje okoliščine, vzbujajo občutek varnosti pri ljudeh. Temu občutku varnosti ljudje sledijo, ker podzavestno varnost pomeni tudi ugodje. Katerega zasledujemo od prvega diha, ki ga naredimo na tem svetu.
 

Vizionarstvo

 
Ena od definicij vizionarstva se glasi: »Notranje doživetje nečesa, kar v zunanji stvarnosti (še) ni nastopilo«. Podjetnik/ca je kot umetnik. Samo, da so umetnikove barve, čopiči in platno zamenjani za upravljanje s človeškimi viri, sprejemanje odločitev na podlagi strokovnega znanja ter delovanje v prostorih (pisarne, industrijski obrati, virtualni prostor za IT-jevce….), kjer dejavnost poteka.
 
Podjetnik je v resnici nekdo, ki ima močno kapaciteto imaginacije. Tej imaginaciji pa sledi sposobnost manifestiranja zadanih vizij. Zato, da vizije lahko postanejo realnost, sta potrebni še zadnji dve lastnosti. Praktičnost in prizemljenost.
 

Praktičnost in prizemljenost (odložen užitek)

Brez praktičnosti in prizemljenosti veliko projektov in idej ostane na tej točki. Veliko smoga, brez ognja. Zavedati se je potrebno, da v podjetništvu dolgoročno preživi le malo ljudi. Podjetništvo je na neki ravni zagotovo podobno vrhunskemu športu. Baza je pri otrocih in kadetih široka. Do mladincev pride kar nekaj podmladka. Med člane se prebije le slaba petina (če se). Profesionalci postanejo le redki. Torej, da jim njihov večletni (desetletni) trud nosi kruh. Obogatijo s svojim športnim trudom le redki. Tako pač je. »Kardelna« pravila v podjetništvu so podobna. Je kruto okolje.
 
Zato je ključno, da je podjetnik/ca sam/a praktično naravnan/a in prizemljen/a. Ali pa ima v ekipi nekoga, ki premore te lastnosti. Uspešno podjetje sploh v časih, ki so turbulentni, zna slediti svoji viziji iz dneva v dan. Hkrati uspešno podjetje, ki ga upravlja uspešen kolektiv, razume, da so spremembe in sposobnost prilagajanja na njih, ključna za preživetje v časih, ki so novi.
 
Torej, ki se dogajajo prvič znotraj enega generacijskega obsega. Kakorkoli je pisanje vizij in strategije in iz njih izhajajoči zastavljeni plani in cilji včasih dolgočasno, še bolj pa njihova analiza, (vsaj meni), so ključni za zaznavanja trendov znotraj branže in splošnega družbeno-ekonomska vzdušja. Samo nekdo, ki dodobra razume situacije v svojem kolektivu, v državi in v globalnem smislu, lahko odredi praktične korake, za uresničevanje želenih ciljev in načrtov.
 
Uspešen menedžer mi je nekoč rekel, da podjetnik v začetni fazi le s težavo premore vse zgoraj naštete sposobnosti. Se pa uspešen podjetnik/ca loči od neuspešnega, sploh v časih krize, po tem, da se obda z ljudmi, ki mu odtehtajo določene karakterne pomanjkljivosti.


Najbolj važno je, da je podjetnik učljiv in pripravljen sprejeti pomoč. Tako bo hitreje napredoval. Takšne in drugačne krize delujejo kot pospeševalnik učnega procesa. Čeprav zna biti tako pospešen proces pogosto boleč. Vendar tista oseba, ki je pripravljena tako praktično delovati kot »preurejati določene dele svoje notranje pokrajine«, bo iz vsake krize prišla ven močnejša. Takšni osebi bodo ljudje zaupali in bili pripravljeni investirati svoj čas v njene projekte.
 
Zadnji članek v tej seriji bo zaključevanje prejšnjih dveh na tematiko samoopolnomočenja v času kriz. Pisal bom o treh področjih, ki so ključna za vsakega podjetnika/co, družinsko podjetje in vsa podjetja sicer. Ta ključna tri področja so:

• DAVČNO-PRAVNA PISMENOST;
• FINANČNA PISMENOST;
• SPOSOBNOST MANAGIRANJA ČLOVEŠKIH VIROV.

Zahvaljujem se ti za tvojo pozornost. Se »beremo« zopet prihodnji teden.