Prejemnica naziva Inženirka leta 2020 je Jasna Hengović, razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab. Priznanje je prejela na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2020, v sredo, 6. januarja, ki si jo lahko v ponovitvi ogledate v videu na dnu članka. 

Jasno je že v osnovni šoli veselilo naravoslovje in delo z računalniki. A hitro je naletela na predsodke: za dekleta je bil prostor le v računalniškem krožku, kjer so večinoma igrali igrice. Zahtevnejši krožek je bil rezerviran za fante. In tu se je začela trma.

Po ovinku na ekonomski gimnaziji je na križišču študijske odločitve izbrala Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V študentskih klopeh je ponovno začutila, kako zelo jo ta veda veseli. Vzporedno je tudi izgubljala strahospoštovanje do programiranja. In ne le to: ugotovila je, da ji sestavljanje algoritmov pravzaprav zelo ´leži´ in da v tem uživa.
 

Tako je mlada diplomirana inženirka matematike našla delo pri izdelovalcu programske rešitve za javno upravo. A po nekaj letih se je začela spraševati: »Ali je res moj smisel, da ustvarjam aplikacije za vzdrževanje evidenc?«

Oglas Cosylaba jo je pritegnil k delu v ambicioznih projektih. Danes je, kot pravi, ponosna članica ekipe, ki s programsko opremo za protonsko terapijo omogoča nove, za paciente manj škodljive načine zdravljenja raka. Strastno in z ljubeznijo opravlja delo, s katerim vpliva na zdravje in izboljšuje kakovost življenja ljudi. In prav to ji daje žar, s katerim prepriča mlade. »Gledati jo, kako je opisovala svoje delo z iskro v očeh, je bilo fantastično,« je zapisala dijakinja v žiriji.  
 

Jasna s svojim radovednim in pogumnim duhom ter notranjo močjo, da prisluhne sebi, mladim predstavlja zgled in navdih. Da prepoznaš različno in nepotrebno drugačno obravnavo deklic in dečkov, ki jih veseli naravoslovje, računalništvo ali programiranje. Da presežeš mnenja drugih in se podaš na študij, ki te veseli in odkriješ, v čem si dober ali dobra. Pooseblja iskrenost do same sebe in moč, da narediš spremembo, ko v delu ne vidiš več smisla. Poleg razvoja protonske terapije navdušuje njen način razmišljanja ter predanost prenosu znanja na naslednje generacije. Ob strokovnem delu Jasna izpostavlja tudi pomen medosebnih odnosov znotraj delovnih timov. Združuje ključni komponenti dobre vzornice: izjemno strokovnost ter inovativnost in izraženo pozitivno človeško plat.

Izborne žirije Inženirke leta 2020 Jasnino zgodbo prepoznavajo kot navdih mladim, da izzovejo stereotipe. Da se podajo na študij, ki jih veseli. Da odkrijejo, za kaj so nadarjeni in najdejo svoje poti do dela in inovacij, ki družbo in svet spreminjajo na bolje.

 

Branka Viltužnik v podjetju Plastika Skaza vodi oddelek raziskav in inovacij, kjer skrbi za razvoj ter karakterizacijo novih naprednih trajnostnih materialov. Vzporedno z novi­mi trajnostnimi materiali s sodelavci razvija in vpeljuje tudi nove napredne tehnologije, kot so strojni vid, umetna inte­ligenca, veriženje podatkovnih blokov idr. Vodi in implementira zahtevne rešitve v skladu s konceptom Industrija 4.0, v sklopu katere v podjetju razvijajo nove inteligentne senzorske sisteme za plastične izdelke.

Branka se v svojem okolju ne ozira na stereotipe: »Ženske v moškem poklicu lahko veliko spremenimo s svojo žensko energijo, nežnostjo in intuicijo.« Pri delu in sodelovanju s tehniškimi fakultetami se pogosto srečuje z dekleti, ki jim s svojo zgodbo dokaže, da so ženske lahko zelo uspešne tudi na tehničnem področju.
 

Elizabeta Škrget je raziskovalka in razvijalka receptur v podjetju Lek Veterina, kjer stalno išče rešitve za izboljšanje obstoječih produktov in razvoj novih inovativnih proizvodov, ki temeljijo na surovinah naravnega izvora ter so plod doma­čih raziskav. Sodelovala je pri razvoju treh krmnih mešanic, ki so zaščitene s patentom in tudi kot blagovna znamka. Vsakodnevne izzive rešuje inovativno, z 'odprto glavo' in z razmišljanjem izven okvirov. Kot sama pravi, le tako prideš do novega znanja in novih izkušenj za nadaljnjo pot.

Elizabeta meni, da so ženske v inženirstvu nujno potrebne: »Prinašamo nov pogled na tehnologijo. Ko je treba najti rešitev za izzive, ženske najdemo drugačen način za rešitev situacije.«. Vseeno meni, da potrebujemo oba svetova – moškega in ženskega, če hočemo najboljše. 
 

Jasna Hengović je razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab, kjer dela na najsodobnejših projektih. S sodelavci razvija in integrira programsko ter strojno opremo za najbolj zahtevne, natančne in napredne sisteme na svetu, kot so ITER, ESA, CERN, ALMA ipd. Najbolj ponosna je na razvoj programske opreme, ki omogoča bolnišnicam boljše zdravljenje raka, in sicer s t. i. protonsko terapijo – ta obeta znatno bolj učinkovito zdravljenje rakastih obolenj z manjšim negativnim vplivom na organizem kot obstoječe kemoterapije.

Jasna zaradi osebne izkušnje, ko je v osnovni šoli niso sprejeli v računalniški krožek, kjer ni bilo prostora za dekleta, svoje poslanstvo vidi v spodbujanju deklet k inženirskim poklicem. Zdi se ji, da so pri tem zelo pomembni vzorniki: »Dekleta bi morali že v šoli začeti spodbujati k razmišljanju, da je inženirstvo delo, ki ga lahko opravljajo. Vzorniki so pri tem ključni. Vsi potrebujemo zaveznike, da dosežemo enakost in vključenost ter hkrati raznolikost, ki jo iščemo v industriji.«.
 

Katja Smolič je skrbnica tehnične dokumentacije v podjetju Iskra Pio. V svojem magistrskem delu je obli­kovala predlogo za navodila za uporabo proizvodov. Ta je zasnovana univerzalno, za vse vrste proizvodov – od enostavnih do kompleksnih. Cilj predloge je prihraniti čas in povečati kakovost navodil za uporabo, k čemur bi morala stremeti vsa podjetja. Je usmerjena v optimiza­cijo in stalno inoviranje; kot sama pravi: največ idej dobi takrat, ko jo nekaj jezi.

Katja je svoje atribute in kompetence spoznala pri obštudijskih dejavnostih. V prostem času se še vedno ukvarja tudi s košarko. »Ko sprejmeš samega sebe, takšnega kot si, in se nehaš primerjati z drugimi, resnično zaživiš,« pravi. Zato dekletom sporoča, naj se med šolanjem ne zadovoljijo le s šolskimi dejavnostmi, ampak naj iščejo dodatne aktivnosti prek katerih bodo spoznale, kaj jih zanima. Tudi ona je tako prišla do svoje odločitve za študij.

Lea Pilić dela kot tehnolog robotik v podjetju LTH Castin­gs, kjer, kot sama pravi, 'veže' elektro-omare, montira in programira krmilnike ter skrbi za avtomatizacijo proizvo­dnih linij. Čeprav je edina ženska v ekipi, je prepričana, da z inženirstvom ne izgubiš ženstvenosti. Svojo karierno pot je začela na trenutnem delovnem mestu in upa, da bo še dolgo vztrajala, saj jo raznolikost dela zelo veseli.

Lea se zaveda, da stereotipi o ženskah v moških poklicih še vedno obstajajo. A vidi tudi ključno prednost: »Ženske smo trmaste. Zaradi tega smo vztrajne pri tem, da želimo biti boljše od moških.«. Dekletom želi pokazati, da so ženske v moškem poklicu lahko samostojne, samozavestne in uspešne.
 

Monika Koroša je magistrica inženirka kemijske tehnike. Po koncu študija se je odločila dokazovati v farmacevtski industriji. Danes deluje kot samostojna tehnologinja v podjetju Krka, in sicer na področju razvoja in proizvodnje aktivnih učinko­vin. Aktivno sodeluje pri razvoju učinkovine ter spremlja delo in ozadje analitske podpore. Prav tako skrbi za prenos znanj v podjetju, saj je del izobraževalne ekipe, ki izobražuje nove kadre.

Monika o svojem poklicu nikoli ni razmišljala kot o moškem poklicu: »Videla sem ga kot izziv na področju, ki me zelo veseli.«. Meni, da se mora vsak dober inženir zavedati svojih prednosti in slabosti: »Če imaš veselje do svojega poklica, si motiviran, in če imaš okrog sebe ekipo, ki ga te spodbuja, boš dober pri svojem delu.«.
 

Patricija Krt ima obilo mednarodnih izkušenj. Kariero je začela v zagonskem podjetju, pot jo je najprej vodila v London, kjer je bila vodja projektov v varnostnem podjetju. Zatem je postala vodja hortikulturnega centra in skrbela za njegovo dnevno delovanje, razvoj podjetja in vodene delavnice. Sledil je projekt v Braziliji, kjer je tehnološko posodabljala plantaže kave. Zadnji dve leti je nazaj v domovini, kjer je v podjetju Pivovarna Laško Union zadolžena za razvoj novih proizvodov, med drugim nosi njen pečat tudi brezalkoholno pivo Laško 0,0.

Patricija se v prihodnosti želi usmeriti v trajnost in ostati znotraj živilske industrije, predvsem pa si želi svoje znanje prenašati na druge. Meni, da lahko mlade navdihuje z uspehi, ki so za njo: »Pokazati želim, kaj lahko dosežeš, če imaš močno voljo, jasen cilj in ogromno pozitivne energije.«.
 

Sara Fink je velika navdušenka nad avtomobili in novimi tehnologijami. Že kot majhna deklica se je raje kot s punčkami igrala z lego kockami in avtomobilčki. Na karierni poti je delala v podjetjih ELAPHE pogonske tehnologije ter LTH Castings, danes pa v družbi Porsche Slovenija na področju e­-mobilnosti sodeluje pri soustvarjanju nove blagovne znamke MOON. S slovenskimi podjetji išče in razvija nove rešitve in pametne tehnologije, ki bi še bolj poenostavile uporabniško izkušnjo pri vožnji e-vozil ter upravljanja z lastno elektriko.

Sara je prepričana, da je delitev na moške in ženske poklice nesmiselna: »Pomembna je strast, ki te vleče, daje smisel tvojemu delovanju in življenju nasploh..« S svojim zgledom soustvarjanja zelene prihodnosti in dela, v katerem neizmerno uživa, dekletom sporoča: »Ne ustrašite se, sledite svojim ciljem. Tudi vas čaka prostor tam, kamor vas vleče in kjer najdete svoj smisel.«.
 

Saša Vrhovec Hartman pravi, da se je že med študijem in po njem pogosto soočala s kariernimi potmi v neznano, saj je bila mlada raziskovalka na Inštitutu za Biofiziko, po doktoratu pa je pot nadaljevala na Kemijskem in­štitutu v Odseku za mikrobno biologijo in nanobiotehnolo­gijo. Kljub izredno dinamični službi jo je vedno bolj začela zanimati forenzika. Danes je kriminalistični izvedenec, deluje kot daktiloskopinja na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve.

Saša preučuje prstne odtise in sledi ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. S stereotipi o ženskah v moških poklicih se ne strinja, saj je prepričana, da ni razloga, da posameznik ne bi stremel k cilju, če ga vodi strast. Mladim dekletom, ki razmišljajo o tehničnem poklicu sporoča, naj se ne ozirajo na mnenja drugih: »Ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi to, kar te veseli.«.
 

Špela Bolka je vodja tehnologije v podjetju Hidria, ki zase pravi, da jo je že od nekdaj zanimalo, kaj in kako poganja svet okoli nas. Začetna zavzetost za biologijo in fiziko se je, tik pred izbiro študija, preusmerila na strojni­štvo, saj je iskala kombinacijo znanosti in uporabnosti. Kot enega ključnih dosežkov izpostavlja projekt Hidria Bond, katerega rezultat je nova metoda spajanja lamel v elektro­motorjih. Ta bi lahko slovenskemu gospodarstvu prinesel veliko prepoznavnost na trgu, predvsem na področju hibri­dnih ter električnih vozil, in nova delovna mesta.

Špela meni, da raznolikost v timih pripomore k dobremu delu: »Dekleta smo enakovredna fantom, le izzivov se lotevamo drugače. Gledamo bolj široko, postavljamo si drugačna vprašanja.«. Pomembno ji je ekipno delo, saj različni pogledi na isti problem rešijo izzive bistveno hitreje.