Kako narediti konec sovražnemu govoru?
Sovražni govor je sodobni družbeni plevel. Čedalje več zafrustriranih, negativno razpoloženih, razočaranih in jeznih posameznikov izraža nezadovoljstvo s svojim življenjem na družbenih omrežjih tako, da za vse svoje tegobe in težave obtožuje tiste, ki so jim najbolj pri roki. To so običajno predvsem politiki, takoj za njimi pa različni uspešni ljudje, znanstveniki, zdravniki, drugi strokovnjaki, novinarji, tujci, begunci, ipd.
Krivični bi bili, če bi za ta pojav kar površno okrivili pojav družbenih omrežij. Gospod Zuckerberg in ostala druščina so namreč slednja zasnovali v dobri veri – zato, da bi nešteto osamljenih, morda sramežljivih, introvertiranih ali pa tudi povsem običajnih ljudi začelo med seboj komunicirati preko spleta in tako poiskalo nova poznanstva, nove prijatelje, nove ljubezni, nove poslovne priložnosti in podobno.
Prvotni namen kreacije družbenih omrežij je bil torej pozitiven in tudi v sedanjih časih, ko se je sovražni govor že razširil po vsem svetu kot kak grozeči cunami, je treba priznati, da velika večina njegovih uporabnikov slednja še vedno uporablja dobronamerno.
Vendar pa postajajo skupine, ki ta omrežja uporabljajo z namenom, da po svetu razpihujejo sovraštvo in negativno energijo, čedalje močnejše in vplivnejše. Če ne drugega, se s svojimi črnimi mislimi, pljuvanjem po drugih, teorijami zarot, ipd. zasidrajo v marsikatero podzavest in na ta način širijo svoj vpliv in zastrupljajo družbeno ozračje. Aktualen primer tega so denimo na popolnem 'blefu' in nepoznavanju zasnovane anticepilske kampanje.
Marsikdo se zato sprašuje, kako je mogoče, da slabonamerne uporabnike družbenih omrežij zakonodaja ne preganja ali pa jih vsaj ne preganja dovolj?
Vzemimo za primer slovensko kazenskopravno zakonodajo. Sovražni govor je v njej zaobjet v 297. členu KZ-1 - v kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Kazenskopravna norma je nenavadno mila, precej milejša kot v nekaterih drugih evropskih državah. Da nekdo stori to kaznivo dejanje, mora namreč najprej spodbujati sovraštvo, nasilje ali nestrpnost v javnosti (v javnem prostoru), poleg tega pa mora njegovo ravnanje obenem ogroziti ali motiti javni red in mir.
V povezavi z javnostjo oziroma javnim prostorom se najprej odpira vprašanje, kaj sploh definirati kot javni prostor? Vrhovno sodišče RS je v enem izmed svojih pravnih mnenj jasno povedalo, da poleg fizičnega javnega prostora (ulice, trgi, javne stavbe, ipd.) sem spadajo tudi sredstva javnega obveščanja, vključno z virtualnimi kraji, kot je splet oziroma družbena omrežja.
Vendar pa se tu že pojavi prva dilema. Internet namreč ni enoznačni javni prostor, ampak gre pri njem za različne stopnje javnosti in zasebnosti, kar pa seveda predstavlja težavo pri kriminalizaciji oziroma kazenskem pregonu.
Če za primer vzamem kar Facebook, je očitno, da njegov sistem omogoča več možnih nastavitev zasebnosti, kar vpliva na javnost kraja in tudi na namen storilca. Medtem ko popolnoma javen profil in objave lahko vidijo vsi, tudi tisti, ki na Facebooku nimajo profila, pa obstajajo tudi druge »modalitete«; denimo delno zakrit profil ali pa popolnoma zakrit profil, kjer lahko objave vidijo le tisti, ki imajo tudi sami Facebook profil in jih je kot prijatelje dodal oziroma sprejel uporabnik sam.
Medtem ko bi lahko za prvi primer brez težav rekli, da javni profil objave odpira prosto pot kriminalizaciji sovražnega govora, pa v primerih omejenih oziroma zakritih profilov ta pogoj ni izpolnjen, saj manjka eden od elementov kaznivega dejanja in sicer spodbujanje sovraštva v javnosti.
Vidimo torej, da – vsaj v Sloveniji – velja, da lahko sovražno razpoloženi posamezniki, ki se zaprejo v školjko (delne) zasebnosti na družbenih omrežjih nemoteno in nekaznovano širijo slabo energijo med (velikim) številom drugih uporabnikov družbenih omrežij. Naj v zvezi s tem izpostavim nekoliko provokativno primerjavo: To je podobno, kot če bi zakonodaja dopuščala posredovanje pedofilskih vsebin na tako imenovanem temnem spletu.
Je že res, da (zasebno) spodbujanje sovraštva in širjenje pedofilskih vsebin ne moremo meriti z istimi vatli, a na dlani je, da je slovenska kazenskopravna zakonodaja glede sovražnega govora nerazumno mila, še posebej upoštevajoč dejstvo, da gre za čedalje bolj nevaren družbeni pojav, ki se je precej globoko ukoreninil v slovensko družbeno realnost.
Čas je torej več kot zrel za to, da zakonodajalec ukrepa in za sovražni govor postavi milejše pogoje pregona. S tem bo storil zelo pomemben korak tudi v smeri ozdravitve družbenih in medčloveških odnosov.
*Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
