Briga me

Za vsaj 50 odstotkov Slovencev bi lahko v tem trenutku rekli, da so glede vseh družbenih, političnih, gospodarskih in še posebej zdravstvenih vprašanj zavzeli popolnoma ignorantsko držo. Obnašajo se kot, da jih dobesedno briga za vse skupaj; za družbo, ki jih obdaja, za funkcioniranje države, za sodržavljane, za sodelavce, za sosede, za bolnike.

To je drža popolne neobčutljivosti, apatije, sebičnosti in nasploh skrajnega egoizma. Zelo spominja na darvinizem oziroma na znamenito Hobbesovo »bitko vseh proti vsem«, v kateri je pomembno le lastno preživetje.

Na zunaj se to manifestira v obliki nezainteresiranosti za tako rekoč vse javne – tako vladne, kot tudi strokovne - pozive v obliki neumnega uporništva brez razloga, v goljufanju s potrdili o izpolnjevanju pogojev PCT, zvestobi zasanjanim Facebook doktorjem in v srhljivo nečloveški nezainteresiranosti za tiste, ki se v bolnišnicah trenutno borijo za svoje življenje.

Narcisi

Kako smo lahko postali tako anemična družba?

Razlogov za to je kar precej in prav nobenega ne smemo zapostaviti. Sam levji delež krivde za tako stanje pripisujem kapitalističnemu družbenemu sistemu balkanskega kova, ki v vseh pogledih daje prednost lastnim interesom pred interesi skupnosti. Še posebej generacija, ki ni okusila (gnilega) socializma, vedno znova dokazuje, da ne razume, kaj pomenijo solidarnost, pomoč drugemu, moč ekipe, moč skupnosti.

Ta generacija se obnaša, kot da ne razume, kaj sploh pomeni biti državljan. To ne pomeni le tega, da je treba od države stalno nekaj zahtevati, ampak tudi to, da je treba tej državi v zameno za to, kar ti nudi (denimo brezplačno zdravstvo in šolstvo, poceni javni prevoz, različno socialno podporo, subvencije, ipd.), dati tudi kaj v zameno; denimo vsaj spoštovanje nekaterih nujnih ukrepov za odpravo zdravstvene krize ali pa en kanček sodelovalnega duha.

Foto: Jure Eržen / Delo

Številni sebičneži in uporniki brez razloga pa se obnašajo, kot da živijo na svojem lastnem planetu, na katerem sicer velja ustava in ostala zakonodaja, ki pa vsebuje le njihove pravice, ne pa tudi njihovih dolžnosti.

To naj bi bil nekakšen planet samooklicanih kraljev, cesarjev in sultanov, ki si željo le prejemati in v zameno za to nič dajati.

A dejstvo je, da je usoda takšnega planeta neskončnih ugodnosti v vsakem primeru lahko le njegov popoln kolaps, saj teh enkrat pač zmanjka.   

Odnos »briga me« je tudi posledica niza drugih faktorjev, ki vsi izvirajo iz neodgovornega balkanskega tipa kapitalizma. To so denimo patološka tekmovalnost, ustvarjanje velikih socialnih razlik, negovanje primitivizma na vseh ravneh, ignoriranje znanosti, šibka država, ki ne uživa spoštovanja državljanov, korupcija, slaba komunikacija, ipd.    

Za primerjavo; nordijske države, ki se prav tako gredo kapitalizem, dokazujejo, da ima ta lahko veliko bolj inteligentno in obenem človeško obliko.

Zavrnjeni snubci

Zasnovan je tako, da so v državah sicer zagotovljeni neskončna svobodna gospodarska pobuda, možnost ustvarjanja velikih dobičkov, izjemen razvoj znanosti, tehnologije in šolstva, vendar je vse to na voljo na račun solidarnosti do skupnosti in zagotavljanja okoliščin, ki preprečujejo brezposelnost, revščino, kriminal, nezadovoljstvo državljanov in (pre)velike družbene razlike. Kakršenkoli ekscesni egoizem se tam človeku hitro maščuje, saj se ga slej ko prej izloči iz procesov družbenega odločanja.

Predvsem pa je odnos »briga me« zelo neinteligenten. Vsi tisti ljudje, ki se dandanes obnašajo, kot da se ves svet vrti okrog njih, kot da imajo ustavo, v kateri so zapisane le njihove pravice, ne pa tudi dolžnosti, ki pričakujejo, da je država neskončen vir njihovih ugodnosti in da se jim nikoli ne more nič zgoditi, pozabljajo, da se lahko sami že jutri znajdejo v okoliščinah, ko bodo nujno potrebovali državno pomoč.

Resnica, preprostost, ljubezen

Lahko denimo pristanejo na intenzivnem oddelku bolnišnice zaradi težjega poteka covida-19, lahko izgubijo službo in postanejo odvisni od državne pomoči za primer brezposelnosti. Šolstvo? Kaj bi porekli na to, da bi morali za svojega sončka v bodoče plačevati tam okrog 3000 do 4000 evrov šolnine na leto?

Takrat jih bo še kako brigalo; tako za zdravstvene delavce, kot tudi za državo in morda celo za sočloveka.

*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.