V nadaljevanju preberite:

Marsikje celotni sistemi in podsistemi delujejo negativistično, pasivno, vase potegnjeno. Kot ena ogromna gmota, prepredena s strahom. Vlada, ministrstva, NIJZ, ministri, državni sekretarji, tudi nekateri znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki. Skupno jim je stalno poudarjanje že neštetokrat slišanih fraz o resnosti situacije, o težkih dnevih, o nevarnostih, o tem, da se ne smemo prezgodaj veseliti, ipd. To počnejo iz dneva v dan, brez premora, ne razmišljujoč pri tem, da je zadnja stvar, ki jo ljudje v težkih časih epidemije potrebujejo, javkanje. Prav nasprotno, ljudje potrebujejo dobre novice, toplo besedo, svetlo sliko prihodnosti – ki recimo izhaja iz učinkovitosti cepiv, ki bodo slej ko prej končala pandemijo.

Levji delež krivde pri ustvarjanju negativnega ozračja pa nosijo tudi številni slovenski mediji. Kot da so mnoge gospe urednice in gospodje uredniki malo pozabili, da ni funkcija medijev v ustvarjanju mehiške telenovele o covidu-19, ki se začne s poročili ob 13h in nadaljuje pozno v večer, v iskanju škandalov in slabih novic, ki morda pritegnejo vaškega Jolbeta, ki je že brez slabih novic mnenja, da se je vsa država in družba zarotila prav proti njemu, ampak predvsem v objektivnem ozaveščanju njihovih uporabnikov, kar vključuje tudi ozaveščanje o dobrih stvareh – ki jih sploh ni malo, samo poiskati jih je treba...
 

Neprebrana zgodba ni zgodba. Omogočite si dostop do celotne vsebine in berite zgodbe iz Sveta kapitala že za 0,99 evra na mesec.