Inkovska prerokba

Vrniti se moramo k poti Narave, da prejmemo razsvetljenje, da prepoznamo kozmične zakonitosti in svoja telesa kot svetišča.
Fotografija: FOTO: GettyImages
Odpri galerijo
FOTO: GettyImages

James Redfield in Carol Adrienne v knjigi The Tenth Insight citirata Elizaberth Jenkins, direktorico Wiraqocha Fundation: »Preroki iz Andov, ti sveti možje in žene, so napovedovali, da bo obdobje od leta 1993 do 2012 kritično obdobje za razvoj človeške zavesti. Vstopili smo v obdobje, ki so ga imenovali 'doba ponovnega srečanja z Jazom'. Andsko ljudstvo je verjelo, da bo to trenutek prehoda iz tretje v četrto dimenzijo, v katerem je naša naloga očiščenje kolektivnih strahov in zbiranje zadostne duhovne energije za kolektivni prehod človeštva v četrto razsežnost svojega zavedanja.«
 
Willaru Huayta, inkovski duhovni glasnik iz Peruja pravi: »Otroci Sonca so obstajali od antične dobe - od zadnjega zlatega veka. Tako kot ima leto štiri letne čase, si eno drugemu sledijo štiri velika kozmična obdobja. Po Zlatem veku je prišel Srebrni vek, nato Bronasti vek, in zdaj imamo Železni vek - obdobje, ki traja zadnjih tisoč let. To zadnje obdobje je izrazito materialistično in mračnjaško; ljudje podlegajo sebičnosti in zlorabi sil matere Narave. To je čas vojne, čas kovinskega hladu. Železna doba, dolga kot ledeno mrzla zima, se zdaj poslavlja. Novi Zlati vek se kot prebujajoča pomlad napoveduje po vsem svetu.«
image_alt
Življenjska doba se lahko podaljša na 150 let, pravijo raziskovalci
 
Vrniti se moramo k poti Narave, da prejmemo razsvetljenje, da prepoznamo kozmične zakonitosti in svoja telesa kot svetišča. Vsak posameznik je sveti prostor. Oltar svetišča je srce. Na njem gori večni ogenj ljubezni, odsev velike svetlobe. Naša naloga je, da v sebi prepoznamo svetlobo, jo negujemo in častimo.To je vera sinov Sonca.
 

Kako poteka pospešena duhovna rast


Gre za živ, organski proces v notranjosti posameznika, ki ga lahko na kratko opišemo v devetih stopnjah. Morda čez katero od stopenj kar poletimo, potem pa se dolgo zadržimo pri naslednji. Čas prehoda čez posamezne stopnje ni določen; celoten proces je unikaten za vsakega posameznika. Važno je vedeti, da gremo tekom življenja vsi čez t. i. preobrazbo, kajti le-to doživlja celoten planet. Čim bolj se bomo tega zavedali in proaktivno delovali, tem lažje in hitreje bomo napredovali.

»Vseeno je, kako počasi greste naprej, samo da se nikoli ne zaustavite.« - Konfucij
 
Če najdemo logiko v napredovanju po stopnjah, lažje razumemo smisel življenja in trenutnega dogajanja. Vsaka stopnja prehaja v naslednjo po naravni poti, in pri vsaki imamo izbiro: spremembam se lahko upremo ali pa zaupamo, da nas tok življenja vodi v boljše življenje, in se mu prepustimo.
 
Če tok upočasnimo ali zaustavimo, da bi ohranili staro, udobno življenje, samo upočasnimo svoj razvoj, okrepimo strahove in ustvarjamo nepotreben pritisk in vznemirjenje. Če zaupamo, da tok vodi višja sila in je zato prav, da se mu podredimo in pridemo do izkušnje, ki jo potrebujemo za prehod naprej, se bo frekvenca telesa, čustev in razuma povišala in kmalu bomo začutili koristi sleherne stopnje, ki smo jo osvojili.
 
Prve stopnje procesa so namenjene čiščenju vsega, kar ovira oziroma moti polno izražanje duše in nam onemogoči izkušnjo ljubezni. To pomeni, da nam je v takih primerih običajno neprijetno, ker se soočamo s strahom, ki smo ga prej zanikali. Seveda pa to ne traja v nedogled, prelomna točka je nekje na polovici procesa, ko ovire prebije svetloba in začutimo globoko olajšanje. Začenja se proces preobrazbe.
 

9 stopenj procesa preobrazbe


1. Duša se združi s telesom, čustvi in razumom
 
Eden od simptomov prve stopnje je poudarjena enotnost uma in telesa, kar se odraža v psihologiji, intergrativni medicini, športu in duhovnih praksah, kot sta joga in meditacija. Razumemo, da je vse kar je fizično, na nek način tudi zavestno.

Zanimati nas začnejo nove teme: udeleževanje duhovnih praks, poduhovljanje posvetnega, razvoj intuicije, iskanje smisla življenja, s pomočjo fizike, astronomije, oceanografije, genetike in mikrobiologije začnemo raziskovati nevidne temelje življenja.
 
2. Življenjska frekvenca narašča vsestransko in vsepovsod
 
Ko duhovna frekvenca prodre v fizični svet, planet kot celoto in naše lastno telo, hkrati prežame tudi razum in čustva.Telo se poskuša prilagoditi tej višji frekvenci, kar pretrese našo cono udobja. Visokofrekvenčna energija spodbudi tako pozitivna kot negativna čustva, kar pomeni, da se enih in drugih bolj zavedamo. Postanemo pretirano občutljivi, napeti in pod pritiskom, doživljamo dramatične vzpone in padce ter nenadne čustvene izbruhe. Zelo hitro postanemo preobčutljivi na hrup, gnečo, alergene, določeno hrano in medije.
image_alt
Podkast: Vojko Golmajer - kakšen je danski pristop k poslu
 
3. Osebno - kolektivni podzavestni um se prazni
 
Vibracijska stopnja čustev in telesa narašča, zato podzavestne ovire, ki so v bistvu na strahu temelječa čustva nizke frekvence, ne morejo več ostati prikrite in potlačene. Tako nam privrejo na dan potisnjeni spomini in osebne drame in travme. Nezavedno začnemo obujati stare komplekse osebnih omejitev in slabosti. Lahko se soočimo s strahom, jezo, grozo in sovraštvom. Odpirajo se torej najtemačnejši deli psihe. Temu se seveda zelo upiramo, za soočenje, pa je potrebna velika mera poguma. Na tej stopnji pomaga, če vemo, da obstajajo preizkušene metode napredovanja, pa tudi to, da takšno stanje ne bo trajalo večni in da tisto, kar prihaja na površje, v resnici Vrstijo se nasprotja, žalitve, zavračanja, prepiri, nestrpnost v odnosih, ...
 
Pozitivne sadove te stopnje žanjemo, če višji energiji dovolimo prost pretok skozi telo in smo se pripravljeni ljubeče in potrpežljivo soočiti s stanji, na katera naletimo. Učimo se sprejemati koncept 'zrcaljenja' - kar je v tebi, je na nek način tudi v meni, oziroma kar vidim v tebi, je v meni. Začnemo pa tudi ozaveščati nekoč 'nezavedne' sprožilce čustev.
 
4. Kopanje jarkov, postavljanje ovir, upor in dušenje

Na tej stopnji, prav zdaj, ko je bilo videti, da se bomo sprostili od strahov, ki jih nosimo v sebi že dolga leta, in si bomo enkrat za vselej ozdravili čustvene rane, nastopi naš ego - tisti del razuma, ki izvira iz strahu in potrebe po samoobrambi - in kriči: »nisem pripravljen umreti!«.
 
Z vsemi silami začne braniti stare, težavne, toda utečene poti in se vehementno izogiba novostim in zaupanju. V tej fazi je nevarnost, da se prepustimo staremu vzorcu preživetja - borbi ali begu - saj znamo biti pri tem neverjetno ustvarjalni. Tisti, ki smo po naravi borbeni se počutimo neranljive, živimo kot deloholiki in imamo neomajna prepričanja. Tisti bolj nekonfliktne narave lahko nevarne ideje hitro zatrejo, se uprejo spremembam in se najraje zatečejo v brezhibno opremljen topel dom, v naročje staršem ali avtoritativnim nadomestkom staršev. Nekateri se zatekajo v prenajedanje, drugi v pretirano hujšanje, se omamljajo z videoposnetki, glasbo, ki si jo napeljejo naravnost v ušesa. Morda smo veseljaki in se pretvarjamo, da v življenju ne poznamo nobenih težav, ali pa se zatekamo v nostalgična sanjarjenja o preteklosti, prihodnosti. Lahko nas prešine tudi misel na samomor.
image_alt
Hrvaška za nakup vojaških letal odštela 999 milijonov evrov

Pozitivni rezultat te stopnje se kaže v tem, da pogosto doživimo nenadne in nepričakovane preboje na vseh področjih življenja, vključno s prvimi znaki celjenja svojih najtrdovratnejših ran. Težave, ki izvirajo iz težavnega otroštva izpuhtijo, želja po osamitvi se umakne naklonjenemu sodelovanju z drugimi in vse tisto, kar nas je nekoč spravljalo ob pamet nas zdaj komaj še zmoti. Opažati začnemo kaos v katerega so ujeti drugi, sami pa se ne pustimo več zavajati in z veliko večjo samozavestjo iščemo lastno pot naprej.
 
5. Stara zgradba se ruši in razpada

Ko ugotovimo, da je ego na osebni in družbeni ravni mrtev, pogosto zapademo v paniko in mislimo, da je konec sveta. Pa seveda ni - v resnici se je spremenila zgolj naša identiteta; od omejenega občutenja svojega jaza do zelo razširjenega. Ko se učimo čistiti svojo, na strahu temelječo preteklost, postane nepomembno in celo dolgočasno veliko tistega, kar se nam je včasih zdelo tako zelo pomembno. Končajo se odnosi, ki so temeljili na soodvisnosti. Stare metode ne dajejo več rezultatov, stare navade umirajo, stare strukture hromijo in razpadajo. Zaznavamo več laži, manipulacij, nezaupanja, praznih obljub, dolgočasnih priložnosti, netalentiranih ljudi, neokusne umetnosti in patetičnih poskusov prikrivanja osebnih lastnosti.

Če se oklepamo ljudi, lastnine, razmerij, idej ali navad, moramo oditi. Morda nas čakajo dramatične finančne izgube, izguba službe, doma, domače živali, družine, več smrti kot kadarkoli prej,... Na osebni in kolektivni ravni moramo dati prednost vedenjskim vzorcem višje frekvence. Ko staro izginja, smo včasih razočarani in nismo več povsem prepričani, kdo smo, na kaj se lahko opremo in zakaj smo sploh tukaj.

Pozitivni rezultati te stopnje so tisti, ki nam omogočijo, da se znebimo stvari, ki jih ne potrebujemo, in da tudi za zunanja pravila ugotovimo, da jih ne potrebujemo tako zelo, da se zmoremo tudi sami usmerjati od znotraj navzven in spoznamo, da lahko živimo skladneje z univerzalnimi načeli naravne harmonije in reda. Zaupati začnemo, da se brez težav lahko zanesemo na svojo modrost.
 
6. Ustavimo se, nadaljujemo pot in se sprostimo v svojem najresničnejšem Jazu
 
Tukaj končno dosežemo točko, ko se prenehamo boriti in upirati. Noben od starih obrambnih mehanizmov ne deluje več. Morda smo udarili ob dno ali pa nas je v nekem trenutku spreletela vizija preproste resnice. Popolnoma nas vsrka sedanji trenutek in smo daleč od starega nadzirajočega ega.
 
Ko se prvič srečamo s tem stanjem, ga sicer lahko občutimo kot praznino in razum se morda v paniki zateče nazaj v udobno stanje polne zaposlenosti. Ko pustimo toku prosto pot, začutimo globino lastnega bitja, nas preplavijo občutki olajšanja, miline, hvaležnosti, lepote in radosti. Nenadoma s celim telesom čutimo, kdo smo!
 
V tem obdobju morda ne bomo imeli veliko motivacije in se bomo počutili odvečni in bomo hrepeneli po trenutkih v naravi ali sami s seboj in lahko podvomimo o vsem kar smo dosegli, ter o ciljih, ki se ne zdijo več niti primerni niti zanimivi. Zato se je pomembno osredotočiti na brezpogojno sprejemanje sebe, drugih in življenja.
FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock
 
Pustimo stvarem, da tečejo. Zaupajmo. Vsemu. To je čas dozorevanja, v katerem se prežemamo z novo frekvenco svoje duše in sprejemamo jasne, toda nežne signale iz svojega jedra.
 
V tem relativnem miru mogoče začutimo, da se spreminjajo naše prioritete in nazori, da se prerazporejajo molekule, da smo 'preoblikovani'.
 
Pozitivni rezultat te stopnje je, da se življenje, zdravje in sreča dramatično izboljšajo tisti hip, ko sprejmemo odločitev. Veliko lažje ustvarjamo in smo uspešnejši, dovzetnejši postanemo za sporočila, spomnimo se že zdavnaj pozabljenih resnic o sebi in prihajamo do velikih spoznanj. Potrebno je samo še nekaj vaje, da ostajamo v svoji novi domači frekvenci in vzdržujemo novo raven energije in zavedanja.
 
7. Kot feniks se spet pojavimo na svetu
 
Po velikem preobratu na tej stopnji ni več ničesar, kar bi motilo našo energijo in zavedanje. Od zdaj gre samo še navzgor. Ne potrebujemo več uporabljati moči volje, da bi življenje delovalo. Samo po sebi poteka popolno. Razumemo, da smo povezani z vsemi, da se vse vzajemno podpira in da življenje poteka tako, da smo zmožni narediti vse, kar potrebujemo. Želimo se samouresničevati in biti odgovorni.
 
Ko srečamo ljudi, ki še niso naredili preskoka, se ne bojimo, da bi nam bili v breme, ki nas bo potisnilo navzdol. Raje prevzamemo vlogo učitelja, mentorja ali zdravilca in svojo višjo frekvenco uporabimo v splošno dobro.
 
Ustvarjalni smo in v stiku s svojim naravnim in sproščenim izrazom. Glavna naloga je razvoj intuicije, zato imamo ves čas odprto srce in odkrivamo presenetljive nove smeri, prostore in dobre ljudi, ki se pojavljajo, ko ni več strahu.
 
Naš glavni motiv ni uresničevanje ciljev, temveč, da smo vsestranski in v toku, ki ga sooblikujemo in preusmerjamo. Uresničevanje ciljev je lahkotno in zabavno. Doživljanje časa se nam spremeni, izkušamo samo še neskončno sedanjost.
 
8. Revolucionarne spremembe v odnosih, družini in skupinskih izkušnjah
 
Začutili smo, kako intimno se vzajemno prepletata individualna in kolektivna zavest. Začutili smo, kako z drugimi vzajemno vplivamo na svoja življenja. To nas spodbuja, da postajamo odgovornejši do svojih dejanj in misli, saj je to eden od načinov dobrohotnosti do drugih. Na zlato pravilo nam ni treba niti pomisliti, saj nas dobesedno zaboli, če poskušamo delovati v nasprotju z njim.
 
Postali smo bolj strpni in človeški. Med ljudmi vidimo podobnosti, razlike pa so nam zanimive in dragocene. Z drugimi sodelujemo z občutki tovarištva in sorodnosti, odnosi nam pomenijo enega od vidikov svojega jaza in sposobni smo sprejemati ter dajati, kakor nam pač narekuje tok.
 
image_alt
Avstrijsko gospodinjstvo na mesec v povprečju porabi 3250 evrov

Naše zaznavanje je sedaj prožnejše, bolj ustvarjalno in se nenehno prenavlja. Veliko bolj mirni smo, ko gre za vzpostavljanje in prekinjanje odnosov, saj čutimo duhovni namen povezovanja in razhajanja. Pogosto smo prevzeti že zaradi same lepote ljubezni. Zaznavamo širše pomene zakonske zveze, družine, skupinskega dela, organizacije, celo mednarodne politike. Prihaja do sodelovanja, vzajemnega dopolnjevanja, izmenjave vlog in sprememb profitnega pomena, hkrati pa nastajajo nova partnerstva in omrežja. Osebno frekvenco smo se naučili uravnavati z drugimi ljudmi, skupinami, prostori, časovnim obdobji in dimenzijami zavesti.
 
9. Razsvetljenje je utemeljeno v slehernem delčku snovi
 
Z navdihnjenim soustvarjanjem prihajamo do skupnih vizij in brezmejnega spoštovanja. Ljubezen resnično razumemo kot univerzalno silo narave, sposobno čudežev. Ko je pomoč drugim izraz naše svobodne izbire, vsi skupaj občutimo veliko milino.
 
Na osebni ravni naredimo pozitivne korake tja, kamor nas usmerja usoda, in se z otroško radostjo veselimo rezultatov modrosti, ki teče skozi nas. Ko smo v trenutku s srcem in telesom povezani z vsem znanjem, energijo, viri in sodelujočimi, razumemo moč enotnega polja, ki nam pomaga uresničevati vizijo.
 
Spoznali smo, da se naša duša usodno razvija na temelju vzajemne povezanosti z drugimi dušami in njihovimi usodami. Rojstvo in smrt izgubljata pomen velikih mejnikov v življenju; ugotovili smo, da z vzponi in spusti nenehno prihajamo in odhajamo. Telo je veliko lahkotnejše in prepustno.
 
_____________
- Vir: Frekvenca, P. Peirce
 

Več iz rubrike