Imamo nadzor nad svojimi mislimi?

O miselnem ravnovesju govorimo takrat, ko na naše delo in na življenje gledamo s pozitivno ali nevtralno miselno naravnanostjo in prepričanji.
Fotografija: Veliko ljudi napačno sklepa, da jim v življenju skrbi pomagajo. Foto: SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
Veliko ljudi napačno sklepa, da jim v življenju skrbi pomagajo. Foto: SHUTTERSTOCK

O miselnem ravnovesju govorimo takrat, ko na naše delo in na življenje gledamo s pozitivno ali nevtralno miselno naravnanostjo in prepričanji. Ko zmoremo nadzirati svoje misli, se znamo umiriti in ne premlevamo preteklih napak. Še posebej pridejo te sposobnosti v ospredje takrat, ko se srečujemo z različnimi težjimi življenjskimi preizkušnjami in krizami.
 

Čudovita zmožnost mišljenja

 
Naša zmožnost razmišljanja je ena najbolj čudovitih in unikatnih lastnosti v celotnem vesolju. Lahko ustvarjamo, si predstavljamo, rešujemo probleme in se učimo. Naše mišljenje ima veliko dimenzij, vsaka pa bogati naše življenje. Dobri miselni vzorci kreirajo našo dobro delovno in življenjsko pot. Vsaka dimenzija mišljenja pa ima tudi svojo temno plat, ki nas oddalji od naše začrtane poti.
 

Naša osnovna prepričanja vodijo naše delo in življenje:

 
Ne osredotočamo se na to, kaj si o nas mislijo drugi
 
Kadar drugim podajamo v roke nadzor nad našim življenjem, to pripomore k dodatnemu doživljanju stresa in negotovosti. V naših rokah moramo imeti »vse vajeti«.
 
image_alt
Mark Zuckerberg prepričan, da bodo ljudje kmalu 'živeli' v Facebooku

Ne razmišljamo o napakah
 
Če naše misli ves čas uhajajo na pretekle napake, nas imajo te neprestano v oblasti. S tem motijo našo zmožnost polne prisotnosti, škodujejo naši samozavesti in zmanjšujejo naše zmožnosti za prihodnje delo. Zato je pomembno, da misel na pretekle napake spustimo. Pokažimo sočutje do sebe. Lahko si pomagamo tudi tako, da si predstavljamo, da je to napako naredil nekdo drug in kako bi si mi odzvali v takšnem primeru.
 
Smo v skrbeh, kaj slabega se bo zgodilo skozi dan
 
Veliko ljudi napačno sklepa, da jim v življenju skrbi pomagajo. Do neke mere so skrbi konstruktivne, saj nas lahko pripravijo na nepredvidljive situacije. Vendar je bolje, če prevzamemo odgovornost, da iz dneva naredimo največ, da se učimo in naredimo vse, da bi se na koncu dneva počutili dobro, da smo v njem polno prisotni z vsemi čutili in bitjem. Osredotočenost na pozitivno nam pomaga ostati v mirnem razpoloženju.
Foto: Getty Images / TongRo Images RF
Foto: Getty Images / TongRo Images RF

Zakaj smo v osnovi negativni?

 
Obstajata dva ključna razloga za našo negativnost:
  1. Naravna danost: Če pričakujemo slabo, se s tem lažje ubranimo nevarnosti. V pradavnini je našim prednikom takšno razmišljanje reševalo življenja, saj je bila stalna pripravljenost na nevarnost ključna za preživetje. Ti geni so v nas še danes, čeprav v današnjem svetu nevarnosti iz pradavnine ni več.
  2. Posledice skozi odraščanje: Če smo odraščali v manj varnem in ljubečem okolju, je to vplivalo na našo splošno percepcijo sveta. Na svet in na ljudi okoli nas gledamo skozi negativna očala. Če smo živeli v bolj spodbudnem okolju, smo prav tako dobivali nekaj negativnih sporočil; da smo še majhni, da še ne zmoremo, da ne moremo sami, naj počakamo, da smo odvisni od drugih. Ta sporočila imajo nad nami nevidno moč, saj določajo našo osebno rast, naše zavedanje in pričakovanja. Ko odrastemo, jih moramo preoblikovati in dodati k današnjim spoznanjem.

Nadzor je v naši glavi

 
Predstavljajte si, da hodite po gozdu. Naenkrat zaslišite šum listja. Pomislite na kačo ali medveda. Vaš srčni utrip se pospeši, pričnete hitro dihati, razširite oči, postane vas strah. Prijatelj, ki je z vami, je prav tako zaslišal šum. Ta je v njem vzbudil radovednost, saj je pomislil, da je šum povzročil kakšen ptiček ali veverička. Ob tej misli se je razveselil. Kaj je zanimivo v tej zgodbi? Obe osebi sta bili v enaki situaciji, a njuna odziva oziroma notranja monologa  sta bila tako različna. V nas je moč, da prevzamemo to kontrolo, z odgovornostjo za naše razmišljanje, interpretacije, z oceno, ali je določen dogodek resnično nevaren ali ne.
image_alt
Slovenski hohštaplerji so bili na morju na Hrvaškem

Ogromno (zelo uspešnih) ljudi se za svoje dosežke ne zna pohvaliti. Šibki so pri samo-evaluaciji oziroma sprejemanju uspehov. Zavira jih misel, da bi postali prevzetni oziroma samo-hvalisavi. Če sprejmemo svoj uspeh, spustimo svoje obrambne mehanizme, pozitivne izkušnje lahko v polnosti začutimo in integriramo globlje v naš ustroj. S tem negujemo svojo samopodobo in samozaupanje.
 
Ko vprašamo ljudi, ali imajo katastrofične misli in če pričakujejo najslabše, jih temu velik delež pritrdi. Ko jih povprašamo naprej, koliko teh predvidevanj je bilo natančnih in če so se kasneje v resnici zgodile, ne pritrdi nihče več. Resnica je, da naša mentalna perspektiva vpliva na rezultate, ki jih dobimo v življenju in pri delu. Negativna perspektiva največkrat vodi v katastrofična pričakovanja, v negativni rezultat, poleg tega pa kreira še veliko napetosti in stres.
 

Razvijajmo pozitivno perspektivo

 
Vsak izmed nas želi imeti več nadzora nad svojimi mislimi. Razloga, zakaj izgubljamo ta nadzor sta predvsem dva: ker nas preplavljajo misli o težavah in skrbeh ter zato ker imajo naši možgani slab fokus in jih hitro kaj zmoti. Dobra novica je ta, da lahko natreniramo bolj učinkovite miselne vzorce.
 
image_alt
Sedem stebrov zdravja in harmonije

Za zaključek: z naslednjimi tremi ključnimi vprašanji lahko preverimo naš nivo miselnega ravnovesja:
  • Kako uspem ustaviti vrtinec negativnih misli, ko se le te pojavijo?
  • Se osredotočam na svoje pomanjkljivosti ali pozitivne stvari in pretekle uspehe?
  • Kako sprejmem konstruktivno kritiko in ali jo upoštevam?

Več iz rubrike