Finančni nasvet: Kako zaslužiti z monetarno politiko Fed?
V zadnjih tednih so se okrepile špekulacije, da bo Federal Reserve začel nižati obrestne mere. Kaj to pomeni za vlagatelje?
Odpri galerijo
Tečaji delnic so se v zadnjih tednih odbili zaradi špekulacij, da bo Federal Reserve (Fed) začel z novim krogom nižanja ključnih obrestnih mer. Vprašanje je, kako lahko to izkoristijo vlagatelji. Analitiki smo mnenja, da obstajajo štiri ključna področja trga, na katera bi morali usmeriti največ pozornosti.
Trgi sedaj z več kot 90-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bomo priča prvemu znižanju obrestne mere še pred koncem letošnjega leta, v prihodnjem letu pa naj bi sledilo še več krogov nižanj. Gledano zgodovinsko, bodo vlagatelji pri takem razvoju dogodkov imeli podporo pri investiranju, ne glede na to, kaj bodo kupili. V zadnjih 35 letih smo bili namreč priča sedmim ciklom nižanja ključne obrestne mere v ZDA; v prvih treh mesecih po nižanju so se tečaji delnic v povprečju okrepili za dva odstotka, v 12 mesecih od prvega nižanja pa so bili tečaji delnic v povprečju kar za 14 odstotkov višji. In če se bo zgodovina tudi tokrat ponovila, bi bilo smotrno največ pozornosti nameniti farmacevtskemu sektorju, osnovnim potrošnim dobrinam, volatilnosti ter momentumu trga.
Kot je že omenjeno, je bil doslej farmacevtski sektor po navadi daleč najbolj donosen med ciklom nižanja obrestnih mer. Podjetja iz te panoge so ameriški indeks S&P 500 v 12 mesecih od začetka cikla nižanja v povprečju premagala kar za devet odstotnih točk. Podobno so se odrezala podjetja iz sektorja osnovnih potrošnih dobrin. Najslabše so se na drugi strani zgodovinsko odrezala tehnološka podjetja, saj je njihova donosnost v prvi fazi cikla nižanja za splošnim indeksom trga zaostala kar za 13 odstotnih točk. Volatilnost oz. nihanje tečajev se v tem obdobju praviloma zniža, kar predstavlja dodatno spodbudo, momentum pa še naprej vleče tečaje navzgor tudi tistim segmentom trga, ki sicer ne bi rasli.
Vprašanje, ali bomo priča začetku novega cikla nižanja obrestnih mer, je sicer še odprto, a velja izpostaviti, da je Fed od leta 1988 do danes prav vsakič znižal obrestno mero, ko je trg to pričakoval dan pred zasedanjem. Lahko bi rekli, da centralna banka dela skladno s pričakovanji trga.
Velja izpostaviti, da gre še za enega zadnjih poskusov podaljšati bikovski trg in podpreti domače gospodarstvo, ki je že začelo kazati prve znake pregretosti. Kot smo že v preteklosti izpostavljali, se ameriška centralna banka ne more zmotiti, saj ima tudi v primeru zmote v rokah instrumente, s katerimi lahko vpliva na stanje. Zmoti se lahko le v primeru pojava krize.
Trgi sedaj z več kot 90-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bomo priča prvemu znižanju obrestne mere še pred koncem letošnjega leta, v prihodnjem letu pa naj bi sledilo še več krogov nižanj. Gledano zgodovinsko, bodo vlagatelji pri takem razvoju dogodkov imeli podporo pri investiranju, ne glede na to, kaj bodo kupili. V zadnjih 35 letih smo bili namreč priča sedmim ciklom nižanja ključne obrestne mere v ZDA; v prvih treh mesecih po nižanju so se tečaji delnic v povprečju okrepili za dva odstotka, v 12 mesecih od prvega nižanja pa so bili tečaji delnic v povprečju kar za 14 odstotkov višji. In če se bo zgodovina tudi tokrat ponovila, bi bilo smotrno največ pozornosti nameniti farmacevtskemu sektorju, osnovnim potrošnim dobrinam, volatilnosti ter momentumu trga.
Kot je že omenjeno, je bil doslej farmacevtski sektor po navadi daleč najbolj donosen med ciklom nižanja obrestnih mer. Podjetja iz te panoge so ameriški indeks S&P 500 v 12 mesecih od začetka cikla nižanja v povprečju premagala kar za devet odstotnih točk. Podobno so se odrezala podjetja iz sektorja osnovnih potrošnih dobrin. Najslabše so se na drugi strani zgodovinsko odrezala tehnološka podjetja, saj je njihova donosnost v prvi fazi cikla nižanja za splošnim indeksom trga zaostala kar za 13 odstotnih točk. Volatilnost oz. nihanje tečajev se v tem obdobju praviloma zniža, kar predstavlja dodatno spodbudo, momentum pa še naprej vleče tečaje navzgor tudi tistim segmentom trga, ki sicer ne bi rasli.
Vprašanje, ali bomo priča začetku novega cikla nižanja obrestnih mer, je sicer še odprto, a velja izpostaviti, da je Fed od leta 1988 do danes prav vsakič znižal obrestno mero, ko je trg to pričakoval dan pred zasedanjem. Lahko bi rekli, da centralna banka dela skladno s pričakovanji trga.
Velja izpostaviti, da gre še za enega zadnjih poskusov podaljšati bikovski trg in podpreti domače gospodarstvo, ki je že začelo kazati prve znake pregretosti. Kot smo že v preteklosti izpostavljali, se ameriška centralna banka ne more zmotiti, saj ima tudi v primeru zmote v rokah instrumente, s katerimi lahko vpliva na stanje. Zmoti se lahko le v primeru pojava krize.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj