Finančni nasvet: Kam investirati za dve leti?

Varčevanje na banki predstavlja osnovni tip varčevanja slovenskih vlagateljev. A to se spreminja, saj trenutno okolje kaznuje varčevalce in nagrajuje tiste, ki si denar sposojajo. Predstavljajte si naslednji scenarij: sosedu posodite 1.000 evrov za eno leto. Čez eno leto sosed potrka na vaša vrata in posojilo vrne z vračilom 950 evrov. Torej ste morali vi plačati za to, da ste lahko posodili denar. V praksi pri posojanju denarja v banki seveda ni tako, razen če upoštevamo še stopnjo inflacije. Če vam banka ponudi 0,5 odstotka za vaš depozit, inflacija pa v istem času znaša 1,5 odstotka, ste realno izgubili 1 odstotek vrednosti svojega denarja. Kot da to še ni dovolj, vas je banka na drugi strani nagradila tudi z višjimi stroški storitev, saj mora nekje nadoknaditi »izgubljeno« zaradi rekordno nizkih obrestnih mer.

Veliko tega, kar se danes dogaja, ni zapisano v ekonomskih teorijah. V teoriji so nizke in negativne obrestne mere koristne za takšno obdobje, v katerem smo se znašli danes. To bi moralo znižati stopnjo varčevanja ter spodbuditi porabo. Toda v praksi so se obrestne mere znižale, ljudje pa so začeli več varčevati, saj želijo isto stopnjo obresti, kot so je bili deležni prej.
Zaradi zgoraj zapisanega v zadnjem času opažamo naraščajoče zanimanje vlagateljev za bolj tvegane produkte, ki bi praviloma morali imeti višje potencialne donose. Če je izpostavljenost vlagatelja tovrstnim produktom previsoka, lahko hitro pride tudi do izgube dela sredstev (kar smo že doživeli z Balkanom leta 2008). Zato bi vse bralce najprej posvaril pred nepremišljenim investiranjem. Za pravo sestavo naložbenega portfelja se obrnite na strokovnjaka, saj bo vam ta lahko pomagal sestaviti tak portfelj, pri katerem boste nagrajeni ob čim nižji stopnji tveganja. Obenem vas lahko obvaruje pred nevarnostmi, ki bi jim bili sicer izpostavljeni.
 

Kam za kratko dobo?
 

Res je, da 8-odstotni dolgoročni donos pri investiranju v delnice zveni odlično, a se morate obenem zavedati, da temu ni vedno tako. To povprečje je preračunano na zelo dolgo obdobje, ki upošteva tudi veliko depresijo ter obe svetovni vojni in obdobja nadpovprečne rasti v vmesnih časih. Res je, da so obdobja rasti daljša in tudi intenzivnejša, toda v vsakem trenutku morate biti pripravljeni tudi na možnost izgube, ki pride z gospodarsko krizo. In v obdobju, krajšem od petih let, je zadnje, kar si želite, to, da doživite finančno krizo. Na kratko povedano, v primeru naložbe za dobo treh let bi se morali izogibati delniških trgov.
Glede delniških trgov povejmo še, da za dobo, krajšo od petih let, ne obstaja univerzalen nasvet. Gledano zgodovinsko, boste v 87 odstotkih primerov imeli pozitiven donos, kar pa je daleč od tega, da bi imeli tak donos zagotovljen, čeprav je – statistično gledano – verjetnost na vaši strani. Za dobo dveh let pa se verjetnost uspeha drastično zniža, sploh v trenutnem okolju.

Torej, če želite višjo donosnost kot na banki, a ne bi veliko tvegali, imate naslednje možnosti:

1. Podjetniške menice: podjetniške menice imajo podoben koncept kot depozit na banki. Gre za kratkoročno posojilo, za katerega prejmete vnaprej dogovorjeno višino obresti. Praviloma so bolj tvegane od depozita,toda s poglobljenim pregledom računovodskih izkazov podjetja lahko to tveganje občutno znižamo. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, kateri sredstva posodite, je tudi obrestna mera praviloma višja kot pri depozitih.
2. Državne obveznice: za vlagatelja predstavljajo obveznice naložbo, ki prinaša vnaprej določene fiksne obresti na posojeni denar, medtem ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja ter tudi finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času. Tudi pri tej vrsti naložbe boste praviloma imeli višjo donosnost kot pri depozitih, s tem pa tudi nekoliko višjo stopnjo tveganja.
3. Obvezniški skladi: v nasprotju s prvima dvema možnostma pri obvezniških skladih nimate vnaprej znane stopnje donosa. Zato lahko to možnost štejete za nekoliko bolj tvegano. Lahko prejmete višji donos kot pri prej naštetih, lahko pa tudi nižjega, celo negativnega. Še vedno pa ta možnost spada med bolj konzervativne.

Torej, če bi se za kratko dobo radi izognili bankam, so zgoraj naštete možnosti dober začetek. Če pa bi se radi izognili tudi nihanjem, se držite prvih dveh možnosti.