Finančni nasvet: Globalni skladi za neaktivne vlagatelje

Časi, ko smo lahko vložili sredstva v katerokoli regijo ali sektor, in so ta samo rasla, so že mimo.  Foto: Pixabay

So globalni skladi dobra naložba za povprečnega vlagatelja?

Če razmišljamo o idealni naložbi, bi od nje pričakovali, da bi bila varna kot bančna vloga, likvidna kot denar v nogavici in donosna kot izveden finančni inštrument, poleg tega pa še popolnoma neobdavčena in brez kakršnihkoli stroškov. Ker take naložbe ni, vas zanima, ali je morda globalni vzajemni sklad naložba, ki se temu idealu kar najbolj približa.

Vemo, da ima vsaka stvar v finančnem svetu svojo ceno oz. vedno obstaja razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem. Zaradi tega vlagatelji, ki so pripravljeni sprejeti višjo stopnjo tveganja, pričakujejo tudi višjo donosnost, ki to stopnjo tveganja odtehta. Zato je tudi vedno smiselna ustrezna razpršitev sredstev, saj lahko z vedno ažurno strukturo portfelja dosegate enako donosnost ob nižjem tveganju. Globalni skladi so s tega vidika ustrezna izbira, a je vedno mogoče doseči še boljšo razpršitev.

Korelacija med delnicami v različnih delih sveta je trenutno tako visoka, da v primeru panike na trgih ne bo več tako pomembno, kako visok delež portfelja se investira v neki regiji. Zgolj geografska razpršitev ni več dovolj. Zato se je pri izbiri naložb smiselno osredotočiti tudi na posamezne panoge in vrste naložb, med katerimi je manjša korelacija.

Prav tako je pomembna tudi likvidnost teh naložb. Vlagatelj, ki ima na izbiro dve potencialno enako donosni naložbi, se bo ponavadi odločil za tisto, ki je bolj likvidna. V tem primeru se bodo za nelikvidno naložbo odločili le tisti vlagatelji, ki jih skrbi lastna disciplina. V normalnem svetu pa so vlagatelji praviloma nagrajeni za nizko likvidnost posameznih naložb. V večini primerov gre za v Sloveniji vedno bolj razširjene sklade zasebnega kapitala. Študije ugotavljajo (Ljungqvist/Richardson 2003a), da so bili tovrstni skladi v preteklosti v povprečju med 5 ter 8 odstotki bolj donosni od splošnega delniškega trga. To pomeni, da je premija za likvidnost v preteklosti znašala med 5 in 8 odstotkov.

Časi, ko smo lahko vložili sredstva v katerokoli regijo ali sektor, in so ta samo rasla, so že mimo. V ospredje prihajajo aktivnejše strategije ter bolj selektiven izbor naložb. Višje tveganje namreč ne pomeni le višjega potencialnega donosa, ampak tudi višje padce v primeru uresničitve tega tveganja. In ko se potencial za rast na eni strani izkoristi, postane potencial za padec še večji. Če sledimo le politiki razpršitve globalnih skladov, imamo na eni strani visoko izpostavljenost trgom, ki so trenutno že dragi, na drugi strani pa nižjo izpostavljenost do trgov, katerih potencial za rast v prihodnjih letih je veliko višji.

Zato bi bilo morda bolje, da bi izbrali kakšen fleksibilen sklad, ki ima v portfelju tako delnice kot tudi obveznice. Gre za sklade, ki se prilagajajo razmeram na trgu (bodimo si na jasnem, upravljavci niso jasnovidni, imajo pa več znanja od povprečnih vlagateljev) in kjer lahko v portfelju prevladujejo tako obveznice kot delnice.

Odgovor je torej da, globalni skladi so primerni za večino vlagateljev, a le kot temeljni kamen pri gradnji naložbenega portfelja.
Več iz rubrike