Dihanje je življenje

Dihanje je življenje in če boš dihal dobro, boš dolgo živel, pravi stari indijanski pregovor.
Fotografija: Foto: Getty Images
Odpri galerijo
Foto: Getty Images

Dihanje je življenje in če boš dihal dobro, boš dolgo živel, pravi stari indijanski pregovor.

Z nami je od rojstva do zadnjega diha. Vzdihujemo, ko smo vzhičeni ob lepih stvareh, in tudi ob dogodkih, ko smo nesrečni. Zajamemo sapo, ko se zgodi nekaj nepričakovanega ali nas je strah. Dihanje nas pomiri in nam daje moč. Dihanje je temelj našega življenja.

image_alt
Tao te Ching

Problem je, da običajno z leti postaja vse bolj plitvo in nepravilno. Zato ga moramo ozavestiti in mu posvetiti pozornost, kot jo posvečamo pravilni prehrani, gibanju in drugim temeljnim dejavnikom našega zdravja.

Povezava dihanja z čustvenimi stanji

Vsi vemo, da hitro in plitvo dihanje kaže na zaskrbljenost in stres. Ko dihamo počasi in ritmično, smo sproščeni, mirnih misli. Ko smo jezni, je naš vzorec dihanja hiter in močan, ko smo žalostni, vzdihujemo, in ko čutimo bolečino, zajemamo in zadržujemo dih. Ti primeri nam kažejo, kako je dihanje povezano z različnimi čustvenimi stanji, ki jih doživljamo. Prav z dihanjem lahko vplivamo nanje. Vemo, da je dihanje ključni del vseh tehnik sproščanja.

Povezava dihanja z vsemi tremi človeškimi dimenzijami

Dihanje vpliva tako na naše celotno telo, saj vsi organi, tkiva in celice v telesu potrebujejo kisik za dobro delovanje, kot tudi na preostale tri človeške dimenzije; čustveno, duševno in duhovno. Mirne misli, več energije, čustvena stabilnost so pogosto samo par vdihov in izdihov stran. Ključno je torej, da znamo pravilno dihati.

Foto: Getty Images
Foto: Getty Images

Duhovna dimenzija dihanja je povezana z lažjim in neposrednim prihajajnjem v spremenjena staja zavesti in notranjega sveta. Joga in meditacija temeljita na dihu. Na opazovanju lastnega diha in njegovemu usmerjanju.

Ker je dihanje edina od avtonomnih funkcij našega telesa, na katero imamo zavesten vpliv se  lahko tudi zavestno odločimo, da ga začnemo spreminjati. 

Zakaj v sodobnem času dihamo slabše?

Brez hrane lahko preživmo več tednov, brez vode le nekaj dni, brez diha pa nekaj minut.  Medtem, ko veliko časa  in pozornosti namenjamo hrani in pijači, se na zrak, ki ga dihamo, spomnimo le redko. Vsi vemo, koliko hrane in pijače moramo vsak dan zaužiti in kakšne kakovosti morata biti. Preveč ali premalo prinaša težave. Vemo tudi, da je pomembno, da vdihavamo čist zrak. Ampak koliko je ravno prav, koliko zraka moramo vdihniti za optimalno zdravje?

Količina zraka, ki ga vdihnemo, lahko spremeni vse, za kar smo mislili, da vemo o svojem telesu, zdravju in aktivnostih. Domnevamo namreč, da telo ves čas samodejno ve, koliko zraka potrebuje, vendar na žalost ni tako. Naše življenjsko okolje se je skozi stoletja tako zelo spremenilo, da nas je večina pozabila, kakšno je naravno dihanje. Proces dihanja so popačili kronični stres, sedeč življenjski slog, nezdrava prehrana, pretopli bivalni prostori in pomanjkanje gibanja. Vse to se sešteva in skupak vpliva na slabe dihalne navade. Nadalje vse to prispeva tudi k utrujenosti, čezmerni telesni teži, težavam s spanjem in dihanjem ter srčno-žilnim boleznim.

image_alt
Zakaj je spomin na strah vtisnjen v možgane?

Naši predniki so imeli naravno prehrano in živeli so v veliko manj tekmovalnem okolju. Tudi fizično so delali več, kar je življenjski slog, ki je primeren za vzdrževanje učinkovitega dihalnega vzorca.

Kronično čezmerno dihanje

Kot največjo oviro za naše zdravje in kondicijo se redko izpostavlja prav kronično čezmerno dihanje. Morda se niti ne zavedamo, da vdihujemo dva-do trikrat več zraka, kot ga potrebujemo.

Če želite preveriti ali dihate preveč, poglejte, na koliko od vprašanj na povezavi  https://www.masterchangetraining.si/sl/blog/ boste odgovorili pritrdilno. Če ste na nekatera ali vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, ste nagnjeni k čezmernemu dihanju. Navedeni znaki so tipična posledica prevelike količine vdihanega zraka glede na potrebe.

Pomembno je vedeti, da je za naše zdravje, dobro počutje in notranji mir enako pomembno, da poznamo najbolj optimalno količino vode in hrane, ki naj bi ju zaužili čez dan, kot tudi optimalno količino zraka, ki naj bi ga predihali.

Za več informacij o dobrem dihu priporočam knjigo Dober Dih, avtorja Patricka McKeowna.

image_alt
Status "neporočen" ali "samski" še vedno sramota

Več iz rubrike

Komentarji: