Definira nas tudi naš odnos do drugih

Veliko ljudi se sooča z boleznijo sodobnega časa, z osamljenostjo, te občutke pa je epidemija še poglobila. Osamljenost je zelo podcenjen svetovni problem, ki ima velik vpliv na naše telesno in mentalno zdravje.
 

Ljudje smo družabna bitja

Naša življenja so zapolnjena z odnosi. Živimo in delamo v odnosu z drugimi, v odnose smo vpeti na dnevni bazi. Odnos imamo s svojimi družinskimi člani, s sodelavci, pa s svojim mehanikom, frizerko, zdravnikom, morda tudi z mesarjem, kmetom itd. Vsi ti odnosi nas definirajo in imajo na nas vpliv. Interakcije z drugimi nam pomagajo urejati naš živčni sistem in čustva. Vsak trenutek, ko smo v kontaktu z drugimi, imamo priložnost izkusiti nekaj pozitivnega ali negativnega. Odnos z drugo osebo je lahko nekaj, kar nas napolni ali sprazni, nam predstavlja stres. Vsi različni odnosi sprožajo emocije, ki krepijo našo osebno prožnost ali toksične emocije, ki nas zavirajo in upočasnjujejo, kjer nam odtekajo naše življenjske moči in energija.

Dobri odnosi z drugimi nakazujejo našo sposobnost, da znamo vzpostaviti in negovati povezane, intimne odnose z drugimi in da znamo prositi za podporo. Dobri podporni odnosi nam pomagajo razviti in krepiti zaupanje vase in v druge. Ta steber pomembno vpliva na občutek “varnega sveta”. Vključuje tudi našo zmožnost postavljanja zdravih, jasnih, doslednih meja.
 

Energija v odnosu

Zagotovo ste v različnih odnosih z drugimi že začutili, da so energije med ljudmi lahko zelo različne. Nekdo z nasmehom na obrazu, nas pritegne, v njegovi družbi se počutimo prijetno in sprejeto. Smeh nam pove, da je okolje varno, da se lahko sprostimo, občutimo lahko občutke toplote, pretok energije je pozitiven.
 
Različne raziskave so dokazale, da iz svojih teles projiciramo elektromagnetne signale. Pokazale so tudi, da kdor ima bolj koherenten (skladen) srčni utrip, bo na nas vplival pozitivno, na našo energijo, na našo prožnost.
 

Odnosi so dvosmerna ulica

Energija med dvema posameznikoma potuje v obe smeri. Še vedno velja staro zlato pravilo: »Ne stori drugim tisto, kar ne želiš, da bi drugi naredili tebi«. Naš odnos do drugih je tudi posledica tega, kakšen odnos imamo s samim seboj. Če do sebe ne izražamo sprejemanja, spoštovanja, podpore in sočutja, bomo to težko izražali do drugih. Enako velja za naš samogovor, če je v njem več negativnih kot podpornih vsebin, se bo to odražalo na našem odnosu do drugih. Če sebe ne cenimo in ne obravnavamo pozitivno, potem tudi od drugih morda ne pričakujemo, da bodo do nas spoštljivi in pozitivni. Naša odgovornost je, da smo v interakciji z drugimi spoštljivi in podporni.

Nismo odgovorni za občutja drugih

Zavedati se moramo, da smo v celoti odgovorni za svoja vedenja. In če koga ranimo, je to naša odgovornost. Mnogo ljudi pa bi rado drugim naložilo odgovornost za svoje slabo počutje, delovanje, probleme in občutja ipd. Če »kupimo« njihova prepričanja in se počutimo odgovorni za občutja drugih, se to imenuje soodvisnost. Ne smemo pričakovati, da se bo nekdo počutil dobro zaradi nas ali obratno. Če opazimo takšno dinamiko odnosa, je čas, da poskrbimo zase in določimo svoja pravila in kaj je primerno za nas.
 

Naša odgovornost v odnosih z drugimi

Ameriški psihiater Dr. Sideroff definira osem ključnih točk za boljše odnose z drugimi, ki naj bi jim sledili:

• Vedno naredimo najboljše

Če želimo v odnosih delovati kar najbolje, moramo biti prisotni, zavedni v sedanjosti, biti v trenutku (da ne sanjarimo, nismo »v oblakih«, nismo preokupirani ali v skrbeh zaradi preteklosti ali prihodnosti).

• Stvari ne jemljemo osebno

Pomembno je, da se zavedamo, da odzivi drugih prihajajo iz njihovega osebnega pogleda realnosti, ki je pogostokrat neustrezna in sloni na podlagi njihovih osebnih izkušenj. Drugih prav tako ne moremo prisiliti, da bi razmišljali ali čutili tako mi. Če je to naša želja, nam bo to vedno povzročalo stres in neugodje.

• Ne oblikujmo napačnih zaključkov

Nikoli ne moremo vedeti, kaj se dogaja v glavi drugega človeka. Če delamo zaključke, so to običajno projekcije naših prepričanj.

• Jasnost glede pričakovanj in korist povratne informacije

Konflikti se v odnosu pojavijo takrat, kadar so naša pričakovanja neskladna z drugo osebo, kaj je le-ta pripravljena dati. Je razkorak, kaj bi mi dali in kaj druga oseba pričakuje od nas. To je vedno
ključna zadeva nesoglasij med dvema osebama.

• Sprejemanje

Vsi želimo biti sprejeti. Poskušajmo biti bolj sprejemajoči.

• Spoštljivost do meja druge osebe

Kdor je v odnosu močnejši, mu ni težko postavljati svoje volje. Ljudje mu težko rečejo ne, odklonijo njegovo vedenje ali predloge. Spoštujmo razlike in bodimo spoštljivi do različnosti.

• Asertivnost

Eden od ključnih znakov osebne prožnosti je prepričanje, da lahko sebe zaščitimo. To samozaupanje zniža našo skrb za varnost. Veliko ljudi skrbi, da jih bodo drugi izkoristili, ker težko postavljajo meje in težko rečejo ne. Nekateri se bolj bojijo, da bi drugega prizadeli, kot da bi zaščitili sebe. Pomislimo na letalo: komu moramo dati prej kisikovo masko? Če se počutimo varno, imamo v telesu manj tenzij.

• Določimo primernega »stražarja« za osebe in situacije

Ko postavljamo meje in postavljamo svojega stražarja, to ne pomeni, da en način velja za vse. Veliko ljudi je prestrašenih in se užalijo, ker so bili ranjeni v preteklosti in se želijo skriti za debelim zidom. Ta drža je logična, če izbiramo ljudi, ki nam želijo škoditi. Ampak naš cilj je, da vzpostavimo prepustnost svojih meja, ko je varno, se odpremo in prejemamo emocionalne spodbude s strani drugih.
 
Zapomnimo si: dobri odnosi nam dajo energijo za življenje in delo. Dobri odnosi nas zdravijo.
 
Za zaključek: Da preverite svoj odnos z drugimi, si lahko postavite naslednja 3 ključna vprašanja:

• Kakšni so moji odnosi z meni bližnjimi osebami v osebnem in poslovnem življenju?
• Kako mi gre od rok spoznavanje novih ljudi?
• Se znam na spoštljiv način postaviti zase, izrazim svoje mnenje in rečem »ne«?