Človeški um deluje samo v eno smer

Tri dejstva: Naš osebni um deluje samo v eno smer, v osebni um imamo vgrajen sistem za uspeh ter naše življenje bo bolj produktivno in izpolnjujoče, če bomo globlje spoznali živo resnico prvih dveh dejstev.

Dejstvo je, da obstajajo določene stvari in zakonitosti o svetu, ki jih lahko umestimo v kategorijo, da so resnične, ne glede na to, ali jih poznamo oz. razumemo ali ne.

Kot na primer: Človeštvo je bilo nekoč prepričano, da je Zemlja ravna. Prav tako smo nevede verjeli, da je naš planet center celega vesolja. Seveda sedaj vemo, da je Zemlja okrogla, da se vrti okoli Sonca in je en sam majhen delček celega vesolja. Ta dejstva so bila resnica tudi, preden smo jih dodobra razumeli in odkrili.

S tolikšnim premoženjem med odstotek najbogatejših

Naslednji primer nečesa, kar je resnično in obstaja, je gravitacija, ki deluje, ne glede na to, ali se je zavedamo ali ne. Gravitacije ne razumemo že od nekdaj in v naših vsakodnevnih življenjih redko pomislimo nanjo, je pa vseeno tukaj, deluje v ozadju, povzroči, da stvari padejo, in omogoča, da se obdržimo na tleh. Gravitacija je nevidno in močno dejstvo v našem življenju. To je samo en primer, kako ima sila neizmeren vpliv, a je vseeno ne moremo videti. Nevidne sile v našem umu pa so morda še močnejše kot gravitacija.

Um deluje samo v eno smer je pomembna resnica o človeškem umu, ki obstaja in deluje znotraj nas, ne glede na to, ali se tega zavestno zavedamo. Ta resnica je prisotna znotraj nas vsak trenutek, prav zdaj. Ta resnica o načinu delovanja našega uma je kot primera, ki sem ju malo prej omenila. Je resnica in že deluje v ozadju. Ko spoznamo njeno prisotnost v našem življenju, se razumevanje sveta popolnoma spremeni.

Naš um je generator izkušenj, ki ga poganja neomejeni vir kreativne energije. V njem se oblikuje naše razmišljanje, kar nam omogoča, da življenje v vsakem trenutku lahko vidimo in občutimo. Z drugimi besedami: Naša izkušnja se oblikuje znotraj nas iz trenutka v trenutek. Oblikuje se od znotraj navzven in naš um je zmeraj deloval in zmeraj bo deloval samo na tak način (od znotraj navzven).

Ta dinamika, ki jo ravnokar opisujem, je pravzaprav osnova mehanizma percepcije. Tukaj se ne spuščamo v to, kakšna je vsebina misli, temveč samo opisujemo, kako um deluje.

možgani. Foto: Shutterstock

Naša percepcija in naši občutki se ne zgodijo po naključju, kar tako, ampak se ustvarijo znotraj nas. Naša zavest jih nato spravi v življenje. Nemogoče je, da bi karkoli doživljali brez razmišljanja, ki je vpleteno v ozadju. Na primer: Ne bomo videli prelepega sončnega zahoda, če se naš um ne bo fokusiral nanj. Prav tako ne bomo slišali subtilnih zvokov, kot je piš vetra, brnenje hladilnika ali ventilatorja, če naše misli ne usmerijo naših čutov proti temu. Noben čut, občutek, slika ali ideja ne morejo biti del naše izkušnje, brez da bi o tem mislili.

Samih sebe se do neke mere brez dvoma zavedamo kot misleci. Hkrati se zavedamo, da uporabljamo svoje misli za usmerjanje skozi vsakodnevno življenje. S tem želim pokazati na subtilno, globljo in nevidno raven, na kateri deluje moč misli. Dogaja se tako hitro, da se tega niti ne zavedamo. Misli oblikujejo naše notranje življenje; kaj doživljamo skozi čute, kako doživljamo sebe, svet in okoliščine, ki se nam dogajajo. In ker je ta mehanizem tako težko zaznati, lahko zmotno ocenimo, da so izvor naših izkušenj in občutkov drugi ljudje ali zunanje okoliščine. Zato se nam lahko zlahka zgodi še bolj absurdna iluzija, ki nastane v našem umu, in verjamemo ji, da je resnica, brez da bi spoznali, da so to samo naše misli in svetovi, ki so plod le-teh.

Slovenski proizvajalec sladoledov Leone krepi prisotnost v tujini

Naj navedem praktičen primer: Začnemo razmišljati, da potrebujemo večjo hišo ali nov avto, da se bomo počutili bolj srečne ali nam bo bolj udobno. Tako ustvarimo v svojem umu sliko tega, kar si želimo. Še preden se zavemo, že začnemo verjeti, da nas hiša, v kateri živimo, ali avto, ki ga vozimo, onesrečujeta. Ne zavemo se, da smo v umu ustvarili alternativno resničnost, s katero primerjamo obstoječe okoliščine. Ko si predstavljamo željo, imamo občutek, da ima ta prihodnost v sebi več radosti za nas. Tako se začnemo počutiti pomanjkljivo v trenutni okoliščini, prične nam nekaj manjkati. Najhuje pri vsem tem je, da se niti ne zavemo, da smo si to trpljenje v svojem umu ustvarili sami.

Kadar rečemo, da naš um vedno deluje samo v eno smer - od znotraj navzven - v resnici kažemo na osnovno dejstvo, da je naše razmišljanje izvor našega doživljanja oz. naše izkušnje. Prav tako tudi kažemo na dejstvo, da neka okoliščina zunaj nas nima nobenega vpliva na nas, brez da se v to v ozadju vplete naše razmišljanje.

Če ne dojamemo, kakšen primat ima misel v jedru našega življenja, zlahka podležemo ideji, da zunanji svet usodno vodi naš notranji, osebni svet. To je pravzaprav izvorni mit, ki je bil v ospredju stoletja, saj ni bilo dovolj jasnega razumevanja, kako deluje naš um. Ta mit lahko najdemo praktično v vsaki knjigi ali časopisu, ki ga prebiramo, lahko ga vidimo v filmih, TV serijah, ga slišimo v glasbenih tekstih, itd. Je zelo močan mit, ki ga jemljemo za samoumevnega. Gre za korenino neučinkovitosti pri poslu in osebnem trpljenju.

Odličnjakinja za tekočim trakom