Če želite biti zares srečni, se ne jemljite preresno

Predstavljajte si, da s »space shuttlom« krožite okrog Zemlje. Predpostavljajte, da ste očiščeni predsodkov glede tega, kakšne družbene zakonitosti vladajo na zemeljski obli. Poskusite se za hip predati popolni objektivnosti in se obenem v polnosti prepustite humornemu genu, ki ga imate v sebi.
 
Z zmogljivim teleskopom opazujete, kaj se dogaja na modremu planetu.
 
Kaj opazite? Milijardni trop ljudi, ki se malo tepejo, malo norijo, malo ljubijo, malo smejejo, plezajo po hribih kot kakšne koze, v avtomobilih neumorno trobijo s hupami v več kilometrskih kolonah. Na nekaterih koncih sveta kot nori kopičijo orožje, na drugih brezglavo zastrupljajo ozračje, ponekod se neumorno streljajo. Veliko kričijo in se potem histerično smejijo. Nekateri stojijo za govorniškim odrom in fanatično, z roza obrazom pridigajo, medtem, ko jih glasno spodbuja in jim ploska deset tisoč glava množica, ki sicer ne razume, kaj pridigar govori, a jih impresionira prav roza barva njegovega obraza.

Nekateri so v svojem svetu – kot v transu poplesujejo na neko čudno elektronsko glasbo. Drugi pa prekrižanih nog sedijo na vrhu grička in gledajo v nebo. Za te slednje se zdi, da se imajo še najbolj fino.
 
Kakšno čustvo nas preplavi, ko takole, popolnoma neobremenjeni in očiščeni vsakršnih vrednostnih sodb gledamo bitja, ki so zagospodarila planetu Zemlja?
 
Smeh seveda. Zadeva zgleda smešno.
 
Ja, takle mamo. Taki smo ljudje. Tako je človeštvo, precej smešno.
 
A problem je, da nekateri nočejo in nočejo priznati, da so včasih zares smešni. Ko se recimo deset let pravdajo za stričevo vrtno uto. Ali pa, ko kot papige ponavljajo, da se je vse zarotilo proti njim. Čisto vse, sosedje, zdravniki, policisti, sodniki, trgovci, zavarovalniški agentje in komunisti.
 
Problem imamo z ljudmi, ki se jemljejo preresno, ki na sebe ne znajo pogledati iz malo »space shuttlovskega« zornega kota. Ki podcenjujejo humor, ki ga ne razumejo, ki se mu ne upajo prepustiti.
 
V Sloveniji je pomanjkanje humorja še posebej očitno. Nekateri se sploh ne zavedajo, da se v javnosti držijo tako resno, da so že zaradi te (pre)resne poze neznansko smešni.
 
Od kod izvira ta virus, ki se mu reče pretirana resnobnost? Del »krivde« je vsekakor pripisati slovenskemu nacionalnemu genomu. Priznajmo si – res je, da imamo nekaj odličnih humoristov, a to je bolj izjema, ki potrjuje pravilo. Če lahko denimo za Britance, Italijane, Balkance, ipd., rečemo, da je humorni pogled na življenje in samoironija del njihovega nacionalnega značaja, lahko pri Slovencih ugotovimo, da jim lahko šale povzročijo celo psihične stiske – kar pravzaprav dokazuje globoko zakoreninjeno nesamozavest.
 
Pretirana resnobnost je običajno tudi pokazatelj zagrenjenosti. Dajmo si naliti čistega vina: jasno je, da vsi zdravo razumski ljudje življenje jemljemo resno in odgovorno, ampak številni modreci tega sveta so že zdavnaj ugotovili, da je za fizično in tudi duševno zdravje ključno, da znamo v naš vsakdan unesti ščepec, ali pa kar nekaj ščepcev humorja. Ta namreč sprošča vzdušje, v naših telesih sproža endorfine, razorožuje sogovornika oziroma pri njem zbuja občutke naklonjenosti.
 
Pri pretirano resnobnih ljudeh pa ta kemični mehanizem ne deluje. Še tako smešno situacijo poskušajo brez potrebe racionalizirati, kot, da bi želeli zbrani družbi dokazati, da smeh pomeni izgubo dragocenega poslovnega, ali pa kakšnega drugega časa. In še nekaj je značilno za te uboge ljudi: nikakor ne prenesejo, če se nekdo šali na njihov račun, saj lahko »zajebancija« zamaje njihovo ponarejeno veličino.
 
Še enkrat bom naredil reklamo za Benignijev, z Oskarjem nagrajeni film »La Vita E Bella«. Če  ga še niste gledali, si ga čim prej oglejte. Vrhunski italijanski režiser je v njem nakazal, kako se da še tako ekstremno resno oziroma težko situacijo, kot je bivanje v koncentracijskem taborišču, obrniti sebi v prid s pozitivnim »outlookom« in humornim pogledom na situacijo.
 
Ergo: če želite biti zares srečni, se ne jemljite preresno. To seveda nikakor ne pomeni, da ne bodite v življenju resni, trezni in odgovorni. Ravno nasprotno. A to resnost pametno miksajte s humornim pogledom na svet in tako zagotavljajte redno prisotnost hormonov sreče v vaših telesih. In še nekaj: za ljudi, ki imajo dober smisel za humor, so znanstveniki odkrili tudi korelacijo z nadpovprečnim inteligenčnim kvocientom. Zato kar pogumno – s humorjem dokazujete tudi svoj presežni intelekt.     
 
Zatorej – delajte na tem, da se z ljudmi, ki imajo smisel za humor »oborožite« v vaši neposredni bližini. Izbirajte humorne partnerje, humorne sodelavce, humorne prijatelje. 
 
Humor je namreč obvezna sestavina našega življenja in neposreden ter nujen pogoj za doseganje osebne sreče.